Jesen - prag med dnevom in nočjo

Besedilo: Anita Di Grazia
Kategorija: Prosti čas / / 06:00

V najstarejših časih je vladalo mišljenje, da letni časi simbolizirajo obdobja človeškega življenja: pomlad so enačili z otroštvom, poletje z mladostjo, jesen z zrelimi leti in zimo s starostjo in odrešenjem.

Medtem ko so ljudje spomladi sejali in sadili in je bilo poletje zaznamovano s trdim delom, so jeseni pobirali poljske pridelke in se ob hladnih večerih družili, pili, plesali, se veselili in veliko praznovali. Danes pa se je idilična slika precej spremenila. Ko se dnevi krajšajo in je sonca vse manj, se večina ljudi utrujeno spravlja pred televizorje in si ogleda še bolj utrujajoče novice in poročila. Na dušo pa se počasi razlega sivina, pomešana z občutki tesnobe, strahu in potrtosti …

Gonja za materialnim kot vzrok slabega počutja?

Modreci, filozofi in duhovni učitelji so nam govorili, da gonja za materialnimi dobrinami ne more biti pogoj za srečno življenje. Srečo je namreč treba poiskati v sebi in jo deliti z drugim. Žal pa je naša potrošniška družba nagnjena k temu, da o teh resnicah velikokrat misli kot o mlatenju prazne slame, češ naj se s tem ukvarjajo tisti, ki imajo čas! In tako še naprej kupujemo gore umetne hrane in se ob prostem času sprehajamo po veleblagovnicah, kjer si za sprostitev ogledujemo natrpane izložbe - brez zavedanja, da nas ravno to početje notranje izčrpava in prazni.

Pozor - jesenska depresija!

Jesen imenujemo tudi veliki sončni zahod leta, ki se počasi prelevi v temni čas leta. Vedno več ljudi se v tem času pritožuje zaradi slabega počutja in brezvoljnosti. Strokovnjaki so prepričani, da pomanjkanje sončne svetlobe vpliva na nastanek temnih misli in stalno izčrpanost. Ameriški psihiater dr. P. Whybrow razlaga: »Češarika je le za noht veliki organ v naših možganih in je zelo občutljiva na svetlobo. Ker so svetlobne periode jeseni in pozimi občutno krajše, proizvaja češarika več melatonina, kar ohromi našo motivacijo in deluje uspavalno.«

Jesen - čas za pogled vase

Marsikateremu lenivčku sledeči stavek ne bo po godu: jesenska depresija že davno ne pozna več opravičila. Kljub kratkemu dnevu lahko veliko storimo za dobro počutje, potrebna je le volja. Vsaj enkrat na dan pojdimo v naravo, čeprav je zunaj sivo in mrzlo. Prehrano obogatimo s svežim sadjem in tudi pri izbiri oblačil bodimo pozorni na svetle barve. Ko se stemni, vzemimo v roke kakšno dobro čtivo ali pojdimo na obisk k sosedu ali prijatelju. Jesenski čas je tudi primeren za pregled vseh dosedanjih dosežkov in za kovanje novih načrtov. In še majhen nasvet moški populaciji: ženske bomo občutno boljše volje, če se bo na mizi bohotil kakšen pisan šopek. Sreča se resnično skriva v malih stvareh!

Rituali naših prednikov

Naši predniki še niso poznali jesenske depresije. Krajšanju dneva so pripisovali simbolične in magične moči. Jesen je bila čas veselja, druženja, praznovanja in hvaležnosti, pa tudi magije. Enakonočje je odprlo portal duhovom, ki so zdaj prosto tavali naokoli v iskanju primernih bivališč. V ta namen so hiše očistili od vrha do tal in s prekajevanjem kotov izgnali morebitnega nepovabljenega gosta. Danes govorimo o aromaterapiji, ki dokazano stimulativno vpliva na um in jo lahko s pridom uporabljamo proti jesenski depresiji.

Čarobna mešanica za zaščito in dobro počutje

Zelišča so že od nekdaj predstavljala zelo pomemben del magičnih ritualov. Pri tem je pomembno, da uporabljamo samo posušena zelišča, ker neposušena slabše gorijo in so zato manj učinkovita. Mešanico žajblja, sivke in hrastovega lubja so včasih uporabljali za zaščito pred zlom. Seveda pa lahko vsakdo sestavi svojo lastno mešanico za dobro počutje.