Z belo palico zaznavajo ovire

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 19. oktober 2011 / 06:00

Ob mednarodnem dnevu bele palice so Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Policijska uprava in Mestna občina Kranj pripravili skupno preventivno akcijo Z roko v roki skupaj za varnost slepih in slabovidnih.

Kranj - Leta 1970 je Mednarodna zveza slepih 15. oktober razglasila za mednarodni dan bele palice. Ta pripomoček simbolizira osebno neodvisnost slepih ali slabovidnih ljudi in je hkrati opozorilo drugim, da njeni uporabniki ne vidijo in imajo zato posebne potrebe in pravice. Vsako leto se ob dnevu bele palice običajno zvrstijo številne dejavnosti, ki jih organizirajo društva slepih in slabovidnih, letos pa je pri tem sodelovala tudi policija. V preventivnem projektu Z roko v roki za varnost slepih in slabovidnih so v Kranju pripravili skupen pohod članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj s policisti in predstavniki mestne občine. Začeli so na Slovenskem trgu in obhodili stari del mesta, ob tem pa so posebno pozornost namenili predstavitvi varnih pešpoti ter zaznavi ovir, ki predstavljajo nevarnost ali otežujejo gibanje slepih in slabovidnih. Sprehoda se je udeležilo kak ducat slepih in slabovidnih, pridružil se je tudi župan Mohor Bogataj, s policijske uprave pa med drugimi tudi prometni inšpektor Simon Sušanj.

»Bela palica in odsevni trak pomagata, da sem v prometu vidnejši, palica pa je tudi pripomoček za orientacijo. Dolgo je nisem uporabljal, dokler nisem nekoč na železniški postaji trčil ob klopico, ki je nisem zaznal,« je povedal Jože Zupančič z Bohinjske Bele. Kranj pozna pretežno kot abonent Prešernovega gledališča, obiskovalec zasebne nevrološke ambulante ter društva slepih, tako da se na določenih poteh v mestu kar dobro znajde, slabše pa pozna denimo Planino ali Primskovo. Tudi Slavko Muhič iz Škofje Loke se skozi mesto Kranj kar dobro znajde. Opiše mi pot z železniške postaje, izpod Jelenovega klanca po sto enajstih stopnicah na Reginčevo ulico in nato po mestu. A bolj znano mu je domače mesto in njegova rekreativna pot na Križno goro. Kdaj pa naleti na ovire? »Največkrat me ovira veliko parkiranih avtomobilov in moram upočasniti korak,« pove Slavko. Tudi slabovidni naletijo na ovire. »Motijo nas enake ovire, ki jih zaznavajo invalidi na vozičkih, od stopnic do napačno parkiranih avtomobilov, dovolj je že slabo viden robnik,« pravi Beno Virt. »Nekatere bi lahko odpravili z majhnimi stroški, kot smo denimo storili na sedežu društva, kjer smo robove stopnic označili z živo rumeno barvo. Želimo, da bi bilo podobno tudi drugje. Križišča so za slepe in slabovidne opremljena z zvočno signalizacijo, vendar se pogosto zgodi, da ne deluje.«