So šle razne vojske čez

Briancon je drugo najvišje mesto v Evropi, kar pa ni jemalo volje raznim zavojevalcem, ki so se na konjih in peš podajali tja gor. Nasprotno, bregovi so jih še dodatno podžigali.

Zakaj v Briancon, v tiste neskončne klance nad tisoč in več metri nad morjem, kjer francoski griči prehajajo v visoke Alpe, ko pa bi se lahko proti Azurni obali zapeljali prek italijanskih ravnic mimo mondenih letovišč in bi v sosednjo Francijo vstopili pri znamenitem obmejnem mestu Ventimiglia, kar sem vedno prebral za dvajset tisoč (venti mille)? Saj, Kranjci tako ali tako ne moremo brez gora ali vsaj pogleda nanje, s spački se vedno raje peljemo malo naokrog kot naravnost, nedvomno pa nas je očaralo tudi poprejšnje poizvedovanje o starem gorskem mestecu, obdanem z zgodovinskimi vojaškimi utrdbami, in navsezadnje: pojdimo pogledat, kje že toliko let igra hokej Kranjčan Edo Terglav.

Nekje sem ujel, da Briancon velja za drugo najvišje mesto (ki ima vsaj 2000 prebivalcev) v Evropi. Takoj za švicarskim Davosom. Življenje na 1300 in več metrih nadmorske višine je res na precej »visoki ravni«, mar ne. Nekaj manj kot dvanajst tisoč prebivalcev živi v razpotegnjeni dolini ob reki Durance. Mesto se deli na dva dela, novejše spodnje in starodavno gornje mesto. Slednje je namreč staro mestno jedro, stisnjeno za trdno obzidje. Če pa se ozremo po dolini od spodaj navzgor, na desni strani doline mesto varujejo (no, nekoč so ga) štiri trdnjave, zgrajene v 17. stoletju, ko je bilo, kar se raznih vojska tiče, tam najbolj živahno. Pestra zgodovina Briancona sega že v čas rimskega imperija, se nadaljuje v srednjem veku, kot rečeno, pa je bilo največ »šundra« pred tristo in več leti ter kasneje v času Napoleonovih vojn. Imeti Italijana ali Avstrijca za soseda v tistih časih nikakor ni bil mačji kašelj.

Sistem trdnjav, ki so varovale mesto, je »izzumil« neki markiz de Vauban, s celim imenom Sébastien Le Prestre de Vauban (1633–1707), ki je bil v času Ludvika XIV. glavni vojaški arhitekt. Po njem se imenuje tudi tisti del starega mesta Briancona, ki je za obzidjem. Sicer pa je bil ta Vauban nasploh precej podjeten, saj je v svojem času kar nekaj mest ob mejah takratne Francije »opremil« s podobnim sistemom obzidij in trdnjav in danes obstaja cela veriga »aubanskih trdnjav«, katere del so tudi te v Brianconu, ki so bile leta 2008 uvrščene tudi na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. Naslednjič pa kakšna o Edu Terglavu in njegovih Diables Rouges.