Kdo sega po zvezdah

Ta teden podeljujejo Nobelove nagrade, v mednarodnem okolju pa je bilo nagrajeno tudi slovensko podjetje Pipistrel. V mnogih pogledih pa žal ostajamo pri tleh.

Minuli teden se je končal s podražitvijo cigaret za desetino, v tem tednu so nam z zvišanimi trošarinami podražili še pogonska goriva, zavod za zdravstveno zavarovanje je napovedal vse manj denarja za zdravstvene domove, bolnišnice in koncesionarje. Slednje skrbi, da bo to podaljšalo roke za plačilo dobaviteljem in čakalne dobe, kratko pa bodo spet potegnili bolniki. Tudi napoved, da bo vlada z intervencijskim zakonom povsem zamrznila rast plač v javnem sektorju, usklajevanje pokojnin in socialnih pomoči, ni najboljša novica. V sindikatih javnega sektorja, kjer sta pogajanja o neljubih posegih vodila Branimir Štrukelj in Dušan Miščevič, v primeru, da bi bil intervencijski zakon sprejet, razmišljajo tudi o referendumu.

Civilne pobude za takšne in drugačne družine

Toda referendum se nam obeta že od prej, namreč o družinskem zakoniku. Njegovi pobudniki, Civilna iniciativa za pravice otrok, ki jih vodi Aleš Primc, čakajo, kako bo odločilo ustavno sodišče, saj je od tega odvisen tudi referendum. Civilna pobuda je zanj že zbrala 27 tisoč podpisov. V Primčevi civilni iniciativi so prepričani, da družinski zakonik ogroža družbene vrednote, ki slonijo na klasični družini. V nasprotju z njimi pa se v Civilni pobudi za pravice vseh zavzemajo za enake pravice vseh otrok, ne glede na to, ali so njihovi starši klasična oče in mati ali morda istospolni. Nastala pa je še ena pobuda, Državljanska tribuna za prostore svobode, v kateri je združenih več javno prepoznavnih ljudi in ki jo je spodbudila prav nestrpna kampanja zoper družinski zakonik. Pravijo, da se zavzemajo za družbo, ki bo vsem omogočila, da lahko živijo na svobodno izbran način, če le s tem ne ogrožajo pravic drugih.

Ustavni sodniki odločili o Titovi cesti

Tako sedaj vsi čakajo na odločitev ustavnega sodišča. Slednje pa je v tem tednu ugotovilo, da je poimenovanje ulice v Ljubljani po Josipu Brozu Titu v neskladju z ustavo, češ da krši načelo spoštovanja človekovega dostojanstva, kajti Titovo ime simbolizira nekdanji totalitarni režim. Pobudo za ustavno presojo je vložila Mlada Slovenija potem, ko so mestni svetniki v Ljubljani leta 2009 sprejeli odlok o poimenovanju nove ceste po Josipu Brozu Titu. To vprašanje je spet razdelilo slovensko javnost. V ljubljanski mestni občini pa pravijo, da bodo odločitev spoštovali in (nesojeno) Titovo cesto poimenovali drugače. Dva predloga že poznamo: v NSi predlagajo poimenovanje po politiku Andreju Bajuku, v SDS po pravkar preminuli legendi narodno zabavne glasbe Lojzetu Slaku.

Pipistrel poletel nad oblake

Visoko nad oblake je kakor v Slakovi pesmi poneslo tudi podjetje Pipistrel in podjetnika Iva Boscarola. S svojo ekipo je ta teden že tretjič zapored osvojil nagrado Nase za energetsko najbolj učinkovito letalo. Da je s svojim delom in tehnologijo vodilni v svetu, mu ob čestitkah priznava Borut Pahor, predsednik vlade v odhajanju. Ljubo Germič, predsednik državnega zbora, mu čestita za uspeh, dosežen z drznostjo, inovativnostjo in zakladnico znanja, češ da je s svojim uspehom najboljša promocija Slovenije v svetu. V stranki SDS pa Ivu Boscarolu kot članu upravnega odbora gospodarskega foruma čestita predsednica foruma Zofija Mazej Kukovič.

Brez šolnin in brez služb

Ali bodo po zvezdah nad oblaki v prihodnje lahko segli tudi mladi, ki so ta teden začeli novo študijsko leto? V univerzitetna središča je prišlo tudi okoli 18 tisoč brucov. Opogumljali so jih njihovi že prekaljeni kolegi in profesorji, obljubljeno jim je bilo tudi, da bo njihov študij za sedaj potekal brez šolnin. Niso pa jim mogli obljubiti, da bodo po končanem šolanju tudi dobili zaposlitev.

Mladost je poživila mesta. Pomlajujejo pa tudi sindikate. Na vrhu sindikalne konfederacije Pergam je dolgoletnega predsednika Dušana Rebolja (sindikat je vodil kar 21 let) zamenjal Janez Posedi. Prihaja iz sindikata veterinarjev in se je proslavil kot vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja.

Napovedan tretji narok sojenja v zadevi Patria pa se ta teden ni začel, menda naj bi se 17. oktobra. Sojenje je preloženo zaradi odločanja o predlogih obrambe za izločitev dokazov, pridobljenih v Avstriji in na Finskem. Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Barbara Krajnšek je te predloge zavrnila, sledile bodo pritožbe obrambe. Zadeva Patria je zaznamovala že zadnje parlamentarne volitve, očitno bo tudi predčasne, ki bodo čez slaba dva meseca. Oktobra pa bo še zadnjič redno zasedal državni zbor v sedanji sestavi. Lahko pa je do njegove razpustitve 21. oktobra še kakšna izredna seja. Prva bo že v torek, ko bodo poslanci govorili o brezplačnikih in o prekrških v prometu, ne pa tudi o državnih poroštvih za posojilo za gradnjo TEŠ 6, kajti parlamentarni odbor za finance ta teden predloga o jamstvih ni potrdil in mora tako iz parlamentarnega postopka. Lotila se ga bosta lahko šele nova vlada in parlament.