Zaključna slovesnost prve mednarodne likovne delavnice je bila v prijetnem okolju znane gostilne na Zg. Beli.

Ex Tempore v Preddvoru

Likovno društvo Preddvorski samorastniki, društvo Galerie / Verein Ante - Pante iz avstrijske Koroške in društvo Sončni hribček iz Olševka pri Preddvoru so pripravili celodnevno slikarsko delavnico, ki so jo poimenovali 1. mednarodni Ex Tempore - Preddvor 2011.

Prijavljenih je bilo sedemnajst slikarjev iz Avstrije in Slovenije in večina se je delavnice tudi udeležila. Idejo za tovrstni dogodek je pred tremi leti dal Franc Guček, predsednik Preddvorskih samorastnikov, realiziral pa Tone Podjed, predsednik Sončnega hribčka, skupaj s pomočjo obeh omenjenih društev. Dodal je še, da že obstaja zanimanje za drugi Ex Tempore, le da bo ta datumsko prihodnje leto prej. Delavnico je pozdravil tudi preddvorski župan Miran Zadnikar.

Umetniki so se zbrali že v jutranjih urah v Preddvoru, si izbrali motiv, se odpravili na lokacijo, ki je morala biti v preddvorski občini, in ustvarjali z oljem ali akrilom na platno do poznega popoldneva. Pri motivih so prevladovali preddvorski okoliški hribi in gore, kjer je izstopal Storžič, pa cerkveni motiv sv. Lovrenca nad Bašljem, jezero Črnjava s svojimi detajli in središče Preddvora.

Strokovna komisija v sestavi akademskih slikarjev Zmaga Puharja, Nejča Slaparja in magistra umetnosti Ljuba Zidarja je slikarska dela ocenila, izbrala tri enakovredna in jih predstavila vsem udeležencem, nam je še razložil Podjed. Tako so se tokrat odločili za sliko Štefana Remica iz Šenčurja, Damjana Štirna iz Štefanje Gore in domačinke Nade Šifrer.

Zaključna slovesnost prve mednarodne likovne delavnice je bila v prijetnem okolju gostilne Pr' Bizjak na Zgornji Beli, pospremil pa jo je bogat kulturni program. Uvodni nastop je pripadal ljudskim pevkam Mare Vilar KD iz Domžal, ki pojejo skupaj že več kot trideset let, povabili so tudi medijskega pedagoga in fotografskega umetnika Ericha Angermanna iz Celovca, da je na projekcijskem platnu predstavil v objektiv ujete preddvorske naravne, kulturne in druge posebnosti. Organizatorji slikarske delavnice so povedali nekaj besed, razstavljena dela so govorila sama zase, svoje pa je dodala licitacija vseh nastalih slik tega dne, ki se je razvila v prijeten družabni večer.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 9. november 2010 / 07:00

Začeli so graditi mestno tržnico

Jesenice - Cestno podjetje Kranj, ki je bilo izbrano za izvajalca del, je pred dnevi na Stari Savi na Jesenicah začelo izvajati projekt Celostna obnova urbanega središča Stara Sa...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...