Nižja boniteta na tekoče kredite nima vpliva

Nižje bonitetne ocene na obstoječe stanovanjske kredite nimajo vpliva, kako bo v prihodnje v bankah, ne vedo. Zato pa njihove stranke, ki imajo kredite vezane na švicarski frank, plačujejo višje obroke. Kljub padcu franka v primerjavi z evrom je letos obrok zrasel za približno 15 odstotkov. Odobrenih nepremičninskih kreditov je letos več kot lani, a še vedno manj kot pred krizo.

Pred kratkim sta kar dve bonitetni hiši, v prihodnje pa bo enako storila še katera, znižali bonitetno oceno Sloveniji in tudi več bankam. V zadnjih mesecih smo lahko večkrat slišali, da bi slabše bonitetne ocene podražile kredite tako podjetjem kot prebivalcem. Ali res? Vprašali smo v banke, zanimalo pa nas je tudi, za koliko so v zadnjih treh letih zaradi vse slabšega valutnega razmerja rasli obroki kreditov v švicarskih frankih oziroma je obrok stanovanjskega kredita v tej valuti v zadnjem mesecu padel in še, ali banke letos sklenejo več ali manj stanovanjskih kreditov kot lani.

Banke zagotavljajo, da nedavno znižanje bonitetne ocene na kreditiranje strank nima neposrednega vpliva, saj se med odplačevanjem kredita pogodba ne more enostransko spreminjati in znižanje bonitetne ocene zato ne vpliva na obstoječe kredite. »Pretežno se zadolžujemo na tujih trgih, zato nismo odvisni od razmer doma. Bistvenih sprememb tudi v prihodnje ne bo, saj so obstoječe pasivne obrestne mere na slovenskem trgu ocenjujemo kot relativno visoke,« odgovarja Nataša Crnkovič iz Hypo Alpe-Adria-Banke. Zlatko Jamnik iz SKB pojasnjuje, da ponujajo varne finančne možnosti financiranja z ugodnimi fiksnimi obrestnimi merami za stanovanjske kredite v evrih: »To pa kreditojemalcem zagotavlja varnost in stabilnost.«

Mirijo tudi v Gorenjski banki: »Za obstoječe kreditojemalce se obrestna mera ne bo spreminjala, ocenjujemo pa, da tudi večjih sprememb v ceni kreditov ne bo.« V NLB pravijo, da bonitetno znižanje na stranke ne bo imelo neposrednega vpliva: »Bo pa vplivalo na stroške zadolževanja banke, ki se bodo povečali, kar bo posredno pomenilo za stranke višjo ceno zadolževanja.« V Abanki Vipa ocenjujejo, da je nižja bonitetna ocena pričakovana: »Višji bodo stroški zadolževanja v tujini in manjši bo dostop do finančnih virov. Za koliko je danes težko oceniti.« Da danes še ni nobenih sprememb, pravijo tudi v UniCredit banki.

Povpraševanje po kreditih raste

Razlog za manjši promet na nepremičninskem trgu naj bi bili tudi zaostreni pogoji bank pri odobritvi kreditov. V Hypo banki nasprotno letos beležijo celo približno desetodstotno rast stanovanjskih kreditov, vendar je obseg kreditiranja manjši, kot je bil pred nastopom krize: »Nismo zaostrili pogojev financiranja, prilagodili smo ponudbo razmeram na finančnih trgih, ki zahtevajo večjo previdnost.« V Gorenjski banki v zadnjih štirih letih beležijo povečan obseg stanovanjskega kreditiranja, enako tudi letos: »Naši pogoji so primerljivi z drugimi trgi in niso razlog za zastoj na nepremičninskem trgu.« Podobno rast beležijo tudi v NLB, kjer pogojev niso zaostrili: »Prvi pogoj za odobritev kredita je kreditna sposobnost kreditojemalca, cena pa je odvisna od številnih drugih faktorjev.«

V UniCredit Banki beležijo pozitiven trend kreditiranja prebivalstva pri stanovanjskih kreditih: »Pogoji se niso spreminjali, glavni dejavnik pri deležu kreditiranja v zadnjem obdobju pa je potrebno iskati v splošnih gospodarskih razmerah.« V Abanki so v prejšnjih dveh letih beležili trend naraščanja stanovanjskih kreditov, letos je obseg primerljiv z lanskim. V SKB so edini potrdili, da je povpraševanje po stanovanjskih kreditih letos nekoliko nižje, kot je bilo v preteklih letih, zagotavljajo pa, da niso spreminjali ali zaostrovali pogojev za pridobitev kredita.

Pretopiti švicarje v evro?

Še avgusta se je veliko govorilo o izjemnem povišanju zneska obroka kredita za vse, ki so imeli kredite vezane ne švicarske franke, ki so bili pred leti zaradi ugodnega valutnega razmerja med švicarskim frankom in evrov zelo priljubljeni. Ta mesec se je razmerje med frankom in evrom sicer nekoliko popravilo v korist evra, sicer pa se je evrska protivrednost kreditov v švicarskih frankih samo letos povečala za približno 15 odstotkov zaradi tečajnih gibanj. Odločitev o menjavi kredita v evre je stvar presoje posameznika, pomemben je trenutni znesek glavnice kredita v 'švicarjih' in kakšen bo nov kredit v evrih, pa tudi, koliko znaša libor in koliko euribor. Vsemu skupaj je potrebno dodati še stroške, povezane z odobritvijo novega kredita oziroma konverzije kredita iz ene v drugo valuto.

»Če ima stranka večvalutni kredit, ki vključuje možnost konverzije, stranka plača stroške aneksa v višini sto evrov. Če je kredit zavarovan preko zavarovalnice ali porokov, drugih stroškov nima, če pa je kredit zavarovan s hipoteko, pa ima stranka še stroške notarskih storitev,« pojasnjujejo v Hypo banki in dodajajo, da se je zgolj pet odstotkov strank s krediti v švicarskih frankih odločilo za konverzijo. Zlatko Jamnik iz SKB pravi, da so stranke v preteklosti že ob najemu kredita v švicarskih frankih opozarjali na nevarnosti odplačevanja v tuji valuti: »Takšno zadolževanje je izpostavljeno valutnemu tveganju in primerno za tistega, ki ima vir dohodka v isti valuti.« V SKB kreditov v tej valuti od januarja 2009 ne odobravajo več. Tudi prej so jih odobrili zelo malo, zato jih imajo manj kot v drugih bankah, posledično tudi konverzij ni veliko.

V Gorenjski banki imajo zgolj pol odstotka stanovanjskih kreditov vezanih na švicarske franke: »Ne beležimo težav pri odplačevanju kreditov zaradi padca vrednosti evra v primerjavi s švicarskim frankom, saj imajo nekateri kreditojemalci v tej valuti tudi vir za odplačilo anuitet.« V NLB so kredite v švicarskih frankih ukinili že konec leta 2008, delež takšnih odobrenih kreditov pa je bil vedno nizek. Tudi v Abanki je manj kot tri odstotke kreditov fizičnih oseb v švicarskih frankih, nazadnje so jih odobrili leta 2008: »V Abanki prehajanja med različnimi referenčnimi obrestnimi merami ne omogočamo. Kreditojemalec ima možnost kadar koli predčasno odplačati preostanek kredita in najeti nov kredit z drugo referenčno obrestno mero, vezan na drugo valuto. Stranka ob tem plača stroške predčasnega odplačila kredita in stroške odobritve novega kredita.«

Več povpraševanja strank o tem, kako pristopiti k težavi rastočega tečaja švicarskega franka, so opazili v UniCredit Banki. »Tovrstno možnost strankam omogočimo brez dodatnih stroškov poplačila obstoječega kredita in najema novega kredita,« pravi Simon Steinman iz te banke. Svetuje, da se kreditojemalec predhodno pozanima, kakšen je znesek obstoječe glavnice in kakšne so možnosti predčasnega odplačila s privarčevanimi sredstvi, delnega poplačila ali možnosti najema kredita v evrski valuti. Vsak primer je specifičen, zato ne more govoriti o generalni rešitvi za vse kreditojemalce, ki imajo kredit v švicarski valuti.

Najugodnejši kredit bank v višini 50 tisoč evrov, doba odplačevanja 10 let oziroma 120 mesecev (vse banka spremenljiva obrestna mera, dan izračuna 29. september 2011)

Vir: posredovani podatki zgoraj naštetih bank

* pri NLB mora komitent za to ponudbo skleniti zavarovanje NLB Vita in ga vinkulirati v korist NLB

** UniCredit Bank podatkov za primerjavo ni podal, saj da 'vsako stranko obravnavajo individualno, celovito ponudbo pa oblikujejo glede na preteklo in prihodnje poslovanje s stranko'.