Dvojini naproti

Nekaj let nazaj. Babje poletje v Berlinu. V mestu je vse razžarjeno, v lokalih - kot bi zapihal arktični veter. Obrneva hrbet velemestu in se podava v 480 kvadratnih kilometrov velik rezervat, v Spreejski gozd, 100 kilometrov oddaljen od Berlina. 1550 kilometrov vodnih poti in rokavcev. Lüben, po lužiškosrbsko Lubin, ima okoli 13 tisoč prebivalcev. Spreejske gozdove, otoke, otočke, rokave in rokavce si na leto ogleda 3 milijone ljudi, zato ni čudno, da je v treh pristanih polno čolnov, prirejenih za turiste. Brodnic in brodnikov ne manjka, nekateri so tudi v lužiških nošah, čeprav lužiško ne znajo. Seveda postane veselo, še preden sedeva v čoln. Naj se voziva z Veselimi kumarami (Die lustige Gurken - brodnice so zares 'fejst') ali Razposajenim krdelom (Das flotte Rudel)? Odločiva se za krdelo, saj naju glavni brodnik, ki očitno zna lužiško, vpraša, kateri slovanski jezik govoriva. Ko mu razloživa, da imamo tudi mi dvojino kot Lužiški Srbi, postane zgovoren. Izveva, da je bilo l. 1860 najmanj 160 tisoč Lužiških Srbov, a po tveganih ocenah jih zdaj ni več kot 60 tisoč. Dvojezični napisi naznanjajo, da smo pripluli v Lehde, lagunsko vas na Spreeji, omenjeno že leta 1315. Postanek za malico in muzej kislih kumaric, edini na svetu. Res je zanimivo pogledati, kako so nekoč vlagali in prevažali kumarice, kako so z razžarjeno železno kroglo dezinficirali bukove in hrastove sode. Seveda so v muzeju naprodaj kumarice, vložene v najrazličnejše pripravke. Povsod je dišalo po 'plinsen', sladkih kvašenih palačinkah s cimetom in jabolčno čežano, a meni so bolj dišali ribji fileji v dišeči žolci, obdani s kislimi kumaricami.

Fileji postrvi v aspiku

Za 4 osebe potrebujemo: 8 filejev manjših postrvi, po 4 glave in repi postrvi (če vam postrvi očistijo in pripravijo v ribarnici), 1 čebulo, 1 manjši gomolj zelene z listi, 4 vejice peteršilja, 2 korenčka, 2 lovorova lista, 10 poprovih zrn, 3 žlice sveže stisnjenega limonovega soka, 1/4 l belega vina, 8 listov želatine, 2 vejici koprca, 2 vejici pehtrana, 4 prepeličja jajca.

Prepeličja jajca skuhamo. Gomolj zelene očistimo, ga polovico narežemo na 2 mm velike ploščice in iz njih z modelčkom izrežemo zvezdice in lunice, jih damo v skodelico in prelijemo z 1 žlico limonovega soka. V vodo damo zelenjavo, zrezano na kocke, lovorova lista, poper v zrnju, 2 žlici limonovega soka, vino, ribje glave in repe. Ko zavre, kuhljamo 25 minut. Nato solimo in v zavretek zložimo fileje postrvi ter posodo odstavimo z ognja. Fileji naj se cmarijo približno 10 minut, odvisno od velikosti rib. Medtem olupimo prepeličja jajca in jih prerežemo na polovico. Ribe previdno vzamemo iz tekočine in jih zložimo na pladenj. Zavretek precedimo skozi gosto sito in odmerimo 500 – 600 ml. V mrzli vodi namočimo želatino in jo raztopimo v še vročem zavretku. Postrvi lepo zložimo v nizko posodo ali pa damo vsak file posebej v globlji krožnik in prelijemo z aspikom. Okrasimo z zvezdicami, lunicami, polovicami prepeličjih jajc in pehtranovo vejico. Nato damo aspik v hladilnik, da se dobro strdi.

Ponudimo s česnovo ali remuladno omako in svežim kruhom. To je menitna predjed ob slavnostnem kosilu ali lahka večerja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 23. januar 2015 / 12:48

Vstopili v evropsko inovacijsko ligo prvakov

Žirovski proizvajalec lesenega stavbnega pohištva M Sora je skupaj s slovenskim podjetjem Silvaprodukt uspel pridobiti evropska sredstva za projekt Wintherwax – okno iz termično modificiranega lesa z...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...