Kmetje v kriznih časih še bolj "pritiskajo" na cene

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 2. oktober 2011 / 06:00

"Kriza se pozna, investicij na kmetijah je manj, kmetje še bolj "pritiskajo" na zniževanje cen," ugotavlja Marijan Roblek, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, v pogovoru ob petdesetletnici delovanja zadruge.

Vaš praznični slogan je V Slogi je moč – že 50 let. Ta moč je bila verjetno v različnih časovnih obdobjih različna. Kakšna je v sedanjem, kriznem času?

»V petdesetletnem obdobju so bila boljša in slabša leta. V zadnjih letih povečujemo obseg poslovanja. Za zdaj nam tudi za naprej kar dobro kaže, saj smo postali pomemben partner kmetu – ne samo na Gorenjskem, ampak tudi na Dravskem polju, v Prekmurju …«

Krize torej ne občutite?

»Tega ne bi rekel. Kriza se pozna, investicij na kmetijah je manj, kmetje tudi bolj »pritiskajo« na zniževanje cen. Prodajamo z nižjo maržo, kot smo nekdaj, to pa poskušamo nadomestiti z večjim obsegom poslovanja.«

Se je zmanjšala tudi prodaja kmetijske mehanizacije?

»Prodaja mehanizacije je letos kar solidna. Traktorjev smo, na primer, prodali celo več kot lani, vendar je to predvsem posledica razpisov za naložbe na kmetijah in državnega denarja, ki pomembno blaži krizo.«

So kmetje tudi ob veliki plačilni nedisciplini v državi še vedno dobri plačniki?

»Večina kmetov je bolj konzervativno usmerjena, vsako odločitev za nakup ali vlaganje dobro premislijo, zato tudi redno poravnavajo svoje obveznosti. Tako kot povsod so izjeme, v skrajnih primerih moramo poseči po izvršbi. Več plačilne nediscipline je pri poslovanju zadruge z drugimi - s podjetji in podjetniki.«

Je bila odločitev, da zadrugo širite prek kranjskih, gorenjskih meja, prava?

»Kaže se, da je bila to prava pot, saj se povečujeta tako odkup pridelkov kot prodaja reprodukcijskega materiala. Je pa tako: ko prideš na novo območje, potrebuješ kar nekaj časa, da te sprejmejo in spoznajo. Zdaj imamo po Sloveniji že skupno osem kmetijsko vrtnarskih oz. kmetijsko tehničnih centrov - pet lastnih in tri v najemu. Trgovsko mrežo bomo še širili, o tem se že tudi konkretno pogovarjamo.«

Je v Slogi odkup pridelkov še osnovna dejavnost ali je to že postala trgovina?

»Izkušnje kažejo, da sta odkup pridelkov in prodaja reprodukcijskega materiala dokaj povezana. Ko kmet kupi gnojila, krmila in drugo, kar potrebuje, se pogosto odloči, da znesek poplača s kupnino od prodanih pridelkov ali živine. Zadruga poskuša zagotavljati kmetu celovit »servis«, pri tem pa opažamo, da na območjih, kjer so v preteklosti imeli težave z zadrugo, dober »servis« znajo bolje ceniti, kot kmetje, kjer nimajo take izkušnje.«

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je razširil prodajne možnosti, a verjetno tudi povečal konkurenco na slovenskem trgu. Kako to občuti Sloga?

»Mleko prodajamo tudi v Italijo, krave v Avstrijo in deloma v Italijo, prav tako tudi žita. Na domačem trgu občutimo nekaj tuje konkurence, še zlasti pri odkupu živine, kjer se na trgu pojavljajo avstrijski odkupovalci. Večji problem je to, da nekatere tuje trgovske verige v svoji ponudbi skorajda nimajo slovenskih živil, s tem se tudi delež domačih izdelkov na slovenskem trgu zmanjšuje.«

Ali s cenami lahko konkurirate drugim ponudnikom na trgu?

»S cenami smo zagotovo konkurenčni. Nekatere cene, zlasti žit, se zelo hitro spreminjajo, ker so odvisne od dogajanja na borzah. Ob takšnih nihanjih se dogaja, da smo enkrat mi cenejši od konkurence, enkrat pa je konkurenca cenovno ugodnejša.«

Za mleko je dolgo veljalo, da ima v Italiji boljšo ceno. Ali to še drži?

»Trenutno to velja, v Italiji je višja odkupna cena kot v naših mlekarnah, še pred poldrugim letom pa je bila situacija obrnjena. Cena na evropskem trgu se letos povečuje, v Sloveniji pa je med najnižjimi v Evropi. V Italijo bi lahko prodali še več slovenskega mleka, nekaj ga že prodajamo na Hrvaško, zanimanje kažejo tudi v Srbiji.«

Je tudi cena, po kateri mleko plačate kmetu, odvisna od tega, kam ga prodate?

»Mlekop, to je skupno podjetje večine gorenjskih zadrug in KŽK-ja, slabi dve tretjini mleka proda zunaj slovenskih meja, preostalega pa v Ljubljanske mlekarne. Kmetije dobijo mleko plačano po povprečni prodajni ceni, ne glede na to, ali smo njihovo mleko prodali doma ali na tuje.«

Kakšna je bila letošnja letina?

»Pri žitih so bili povprečni pridelki, silažna koruza je bila lepa, izredna letina je bila pri krompirju, a je ta malo vreden. Trenutno je cena za rinfuzo osem centov za kilogram. Podobno je tudi drugje po Evropi, v Nemčiji, na primer, ga kmetom plačujejo od 4,5 do 5,5 centa.«

Še vedno imate tri farme …

»Farm še ne bomo zaprli, bolj razmišljamo o tem, da bi krave molznice imeli le na eni ali dveh farmah, ki bi jih za prirejo mleka tudi posodobili, na drugih pa bi redili pitance ali mlado živino. Razlog za to je tudi zmanjševanje obdelovalnih površin. Ko smo kupili KŽK, je imel v zakupu še okrog 1300 hektarjev zemljišč, z denacionalizacijo pa se je površina zmanjšala na 900 hektarjev.«

Bi zemljo, ki jo imate v zakupu in jo obdelujete, kupili, če bi jo država prodajala?

»To je že stvar politike … Bile so ideje, da bi ta zemljišča prenesli na novoustanovljene regije. Meni se to ne zdi pametno, saj bi bili potlej regionalni oz. lokalni vplivi zelo močni. Velik problem je tudi v tem, da zasebni lastniki niso pripravljeni dati zemljišč v zakup za deset, dvajset let. Pogodbe so za eno leto ali jih sploh ni, v takšnih razmerah pa je težko načrtovati pridelavo, se odločati za investicije.«

Koliko je ideja o povezovanju gorenjskih zadrug še živa?

»Ta zamisel je zamrla, z nekaterimi zadrugami sodelujemo le poslovno.«

Kaj pa ideja o nakupu (večinskega) deleža v Ljubljanskih mlekarnah?

»Mislim, da bi bilo pametno kupiti delež v Ljubljanskih mlekarnah, vendar po primerni ceni. V sedanjih razmerah cena delnice po knjižni vrednosti ni primerna cena. Kmetje za nakup niso navdušeni, takoj bi bili za, če bi ta denar zagotovile zadruge.«