Česnova koča

Deffereggental na vzhodnem Tirolskem je dolina številnih družinskih dopustov in zame ena najlepših alpskih dolin. Nanjo gleda kar 50 tritisočakov. Slovencem je ljub predvsem St. Jakob kot kraj zimskih radosti. A so privlačni tudi drugi letni časi, ko junija na pobočjih nad Oberseejem (2050) zacvete temno rožnato rdeča »planinska vrtnica«, vrsta rododendrona, ali oktobra, ko bi slikarji zavidali barve košatim macesnom, ali julija in avgusta, ko se na oknih, balkonih, gankih in vrtovih bohotijo rože vseh vrst. Obersee je malo pod Stallersattlom, prelazom, kjer je bila meja med Avstrijo in Južno Tirolsko. V veliki gostilni in majhni kramariji ti seveda prodajo dobro pivo, marsikaj od okusnega za pod zob in nešteto spominkov do svižčeve masti, ki je dobra proti revmi. Pogledov pa ne zaračunavajo. Leta 1999 je Društvo reševalcev iz vode iz Brunecka v globini približno 8 metrov našlo dobro ohranjen drevak iz karolinške dobe, star približno tisoč let in dolg tri metre. Kakšna najdba! Od leta 2000 že, restavriran seveda, domuje v domačem muzeju. Domačini iz St. Jakoba so na to zelo ponosni. Čoln naj bi bil last ribiča v službi briksenškega knezoškofa, ki je imel tu svoje posesti. Na takšni nadmorski višini je drevak šampion v Evropi, poleg tega pa edino najdeno plovilo, izdelano iz debla cimprina ali limbe, ki sodi v vrsto borovk. Sicer pa muzej ponuja na ogled še druge zaklade: na primer pismo o izgonu protestantov iz Deffereggenske doline iz 1732, arheološke najdbe, zanimivo rudarsko zbirko in zbirko o potovcih. Štiri babice je muzejska pot skozi čas zlakotnila in zavijemo v krčmo Oberweissenhittl, ki ji pravijo tudi Česnova koča /Knoblauchhütte/, ker slovi po jedeh s česnom. A ker smo se počutile dovolj zdrave, smo antibiotično žup'co izpustile in se lotile piščančjih prsi z ovčjim sirom in zelišči. Prijazna mlada birtna vpraša, ali je katera alergična. Seveda v šali zinem, da proti alergiji na moške ni zdravila in mi je kar nerodno, ko ugotovim, da dekle misli na prave alergije. Odkimamo.

Piščančje prsi z ovčjim sirom in zelišči

Za 4 osebe potrebujemo: 2 kosa piščančjih prsi brez kosti (od 35 do 40 dag), 8 dag ovčjega sira, pest mešanih zelišč (peteršilj, majaron, ožepek, šetraj, timijan) po okusu, 1 skodelico paradižnika, zrezanega na kocke, 15-20 dag brokolija, olje, sol in poper po okusu (previdno, če je sir zelo slan).

Piščančje prsi zrežemo na osem približno enakih zrezkov. Paradižnik operemo, izluščimo semenje, in ga zrežemo na zelo majhne kocke. Prav tako na kocke zrežemo sir. Zelišča sesekljamo. Zmešamo zelišča, paradižnik in sir. Zmes nadevamo na štiri zrezke, pokrijemo s preostalimi zrezki in robove rahlo stisnemo. Ne potrebujemo zobotrebcev, kajti brž ko so zrezki topli, se sprimejo. Na ne prevročem olju pražimo zrezke na obeh straneh, da postanejo zlato rjavi.

Brokoli skuhamo v slanem kropu, ga prelijemo z zelo mrzlo vodo, da ohrani barvo, in skromno zabelimo z maslom.

Ko so zrezki pečeni, jih razdelimo na krožnike in okrasimo z brokolijem.

Zraven se priležejo domači rezanci in listnata solata.