Manj denarja za gorsko reševanje

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 26. september 2011 / 06:00

Za gorsko reševanje bo zaradi krčenja proračuna namenjenega manj denarja, kar se bo najprej pokazalo pri počasnejšem posodabljanju opreme.

Brnik – Število helikopterskih reševanj v gorah se vsako leto povečuje, zato gorske reševalce in druge iz odgovornih služb najbolj skrbi krčenje proračunskih sredstev za tovrstna reševanja, je bilo glavno sporočilo sredine novinarske konference v vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, na kateri so predstavili analizo letošnjih reševalnih akcij dežurne helikopterske ekipe v naših gorah. Udeležila se je je tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in poudarila, da gorski reševalci, zdravniki, vojska in policija pri reševanju ponesrečencev v gorah delujejo zelo usklajeno, čeprav se nekateri z reševanjem ukvarjajo na prostovoljni, drugi pa na profesionalni ravni.

Od 3. junija, ko se je na Brniku začelo stalno dežurstvo (potekalo bo do 2. oktobra), do tega tedna je dežurna helikopterska ekipa, ki jo sestavlja štirideset reševalcev-letalcev, petnajst zdravnikov-letalcev, 24 pilotov za reševanje s helikopterji, devet letalcev tehnikov in štirje operaterji za delo s hidravlično dvigalko, opravila 88 reševanj v gorah, sedem več kot lani. Slabo polovico vseh gorskih reševanj izvedejo s pomočjo helikopterja, je razložil predsednik komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) Toni Smolej. Junija zaradi slabega vremena niso imeli veliko dela, medtem ko se je število nesreč v juliju in avgustu precej povečalo, kar le potrjuje pravilnost odločitve, da dežurstvo helikopterske reševalne ekipe ta dva meseca poteka vse dni v tednu in ne samo konec tedna, kot je to urejeno v juniju in septembru. Vseh intervencij z uporabo helikopterja je bilo sicer letos že 139, v njih so prepeljali 154 ponesrečencev.

Načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner je pojasnil, da so njihovi helikopterji leta 2005, ko je bila vzpostavljena helikopterska pomoč, do danes v 1058 reševalnih akcijah naleteli 1327 ur, zaradi česar so operativni stroški znašali 3,4 milijona evrov. Letos so do srede septembra porabili že 452 tisoč evrov, zato vse kaže, da bodo celotni letošnji stroški presegli lanskih 548 tisoč evrov. Šteiner je še poudaril, da je Slovenska vojska zaradi takšne organiziranosti gorskega reševanja posebnost med zavezniškimi vojskami v zvezi Nato.

Po besedah generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Darka Buta se je znesek sofinanciranja dejavnosti gorskih reševalcev od leta 2007 do danes s 421 tisoč evrov povišal na 473 tisoč evrov. Zaradi predvidenega omejevanja proračuna v prihodnjem letu bodo najbolj varčevali pri opremi, vprašljiva pa je tudi izvedba vseh potrebnih reševalnih akcij, je pripomnil predsednik GRZS Igor Potočnik. »Gorski reševalci lahko žrtvujemo svoj prosti čas, ne moremo pa reševati na lastne stroške,« je opozoril. Na grozeče denarne težave gorskih reševalcev je ob tej priložnosti opozoril tudi Miran Bogataj, poveljnik Civilne zaščite.