Kdo nam bo vladal?

»Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.« Tako je po Matejevem evangeliju (Mt 22,14) zatrdil sam Jezus in to slej ko prej velja. Tako bo tudi to pot: vladal nam bo tisti, ki bo izvoljen. Odločitev o tem torej prepustimo volivcem. Do volitev pa bo nadvse zanimivo opazovati, kdo vse se bo čutil na volitve poklicanega. Gneče ne bo, vsekakor bo manjša kot na vseh prejšnjih volitvah. Upravičeno gre domnevati, da nekaterih od strank, ki so v Državnem zboru zdaj, po prihodnjih volitvah ne bo več. Da bi se v tem kratkem času pojavile nove, ki bi imele realno možnost izvolitve, je malo verjetno. Pojavili se bodo seveda razni samooklicani kandidati za vladanje, a ti bodo le za popestritev dogajanja. Še vedno mi ni jasno, ali razni samozvanci, ki nam kličejo, naj jih izvolimo, v to možnost sami v sebi res verjamejo ali le blefirajo? So to le narcisi, ki uživajo v tem, da so v tistih nekaj mesecih pred volitvami deležni razmeroma velike medijske pozornosti?

(P)okličeš se torej lahko tudi sam; da bi bil izvoljen, zadostujejo glasovi volivcev. Včasih pa so verjeli, da je za to potrebna tudi božja pomoč. To pot bo ta najbolj potrebna tistim, ki se nanjo najmanj zanašajo – tistim, ki kandidirajo na brezbožni levici. Če se ne bodo prav hitro domislili kakšne izjemno dobre kombinacije, so igro to pot izgubili. SD pod Pahorjevim vodstvom je sicer poklicana in bo gotovo izvoljena, tudi brez božje pomoči, a ne s tako dobrim izidom kot pred tremi leti. Zaresu in LDS pa brez pomoči od zgoraj kaže nadvse slabo. Ne morem si predstavljati, da bi se njuni samozavestni predniki napotili na Brezje in se v slovenskem duhovnem zdravilišču priporočili Mariji Pomagaj; preveč se zanašajo na svoje zemeljske moči in bogastvo, ki pa jim to pot ne bo pomagalo.

Janez Janša in njegova SDS bosta izvoljena brez božje pomoči. Kot kaže, bosta tudi zmagala. Cerkev ju bo sicer podprla, a to bo bolj zemeljska kot božja pomoč. Kakor je tudi Cerkev že dolgo bolj zemeljska kot božja ustanova. Jezus jo je ustanovil, da bi po njegovi zemeljski smrti oznanjala njegov evangelij in njegovo vstajenje, Cerkev pa se v zadnjem času ukvarja tudi s podjetništvom, bančništvom, borznimi špekulacijami in drugimi zemeljskimi posli. Predvsem pa so se premnogi med njenimi duhovniki pregrešili zoper Jezusovo svarilo: »Kdor pohujša enega od teh malih, bi bilo bolje zanj, da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se potopi v globino morja.« (Mt 18,6) Cerkev, ki je bila od Jezusa poklicana in izvoljena, sama potrebuje njegovo pomoč, da bi se očistila in znova postavila v njegovo službo. Strankam, za katere bi v predvolilnem času navijala, lahko v sedanjem stanju prej škodi kot koristi. Tako bo tudi usoda SLS in N.Si odvisna predvsem od volivcev. Na te se zanaša tudi blaženi Karl Erjavec, ki se dobro zaveda, da človek z upokojitvijo ne izgubi poklicanosti na volitve in svojega volilnega glasu. Našemu gorenjskemu rojaku se obeta blaženost že na tem svetu.

Kaj pa vsi tisti, ki bomo na volitve le poklicani, ne bomo pa izvoljeni? »Moji lubi Slovenci,« bi rekel Trubar, kaj bo z nami? Kdo bo rešil naše gospodarstvo, socialne stiske, duhovno zmedo? Bo to nova vlada, od nas izvoljena? Dvomim. Ta bo že od začetka reševala predvsem samo sebe, da se ne bo utopila v tekočih problemih in v naraščajočih valovih krize, ki se poglablja. Če kdo, potem bi mi vsi, »lubi Slovenci«, potrebovali božje pomoči, od vlade je gotovo ne bo. Vladala nam bo kriza.