Ni vse, kot se zdi
Gospodarska kriza v Evropski uniji še ne kaže znakov umirjanja, zato se ji moramo po robu postaviti s skupnimi evropskimi rešitvami. Poljski finančni minister Jan Vincent Rostowski, ki je doma gostil svoje kolege iz EU in ZDA, se je tako po svetu kot doma več kot osmešil, ko je o trenutni krizi govoril celo v povezavi z nevarnostjo prave vojne v Evropi. Ko pa je spregovoril o svoji delovni vizi za ZDA kot resni možnosti, o kateri razmišlja, pa je ustrelil kozla, da mu ni para. Škodoval ni le sebi, ampak po vrhu še Poljski in celi EU. Sam je zdaj živ dokaz, da vsak finančnik še ni dober finančni minister, vsak minister pa ne odgovoren evropski politik, ko prostodušno kvasi neumnosti. Celo ameriški finančni minister je rotil Evropo, naj kaj stori zase, saj so tu razmere veliko boljše kot v ZDA. Pa tudi nemški volivci so hudo kaznovali vladne liberalce (FDP) na deželnih volitvah v Berlinu, ker so se jim v obupu poskusili dobrikati z grožnjo Grčiji po izključitvi iz evro območja. Zdaj je jasno, da so ljudje zelo kritični, niso pa neumni in ne naivni. So odgovorni, čeprav prestrašeni, in zahtevajo, da kanclerka voz potegne iz blata in trdno prevzame vajeti v koaliciji in v EU. Preveč bi izgubili, če bomo še naprej (zaradi nemških deželnih volitev) stopicali na mestu.
Medtem se Grčija pogaja naprej, kanclerka pa se pripravlja za bližnje konkretne korake, da utrdi evro in evro območje. Pri tem jo javno podpira tudi opozicija in celo njen socialdemokratski predhodnik Schroeder. Poglobitev EU je nujna in smiselna, toda le v evro območju. Le države s skupno ekonomsko in fiskalno politiko lahko uporabijo prednosti skupne valute, ki je najboljše lepilo za več in boljše sodelovanje. V sredo, 28. septembra, bo pred evropskim parlamentom nastopil predsednik evropske komisije Barroso z osrednjim letnim govorom "State of the Union". Njegov nastop bo odslikava že dosežene stopnje doseženega soglasja v EU o nujnosti poglobitve. Moja politična skupina (ALDE-Zavezništvo Liberalcev in Demokratov za Evropo) že od februarja pritiska nanj, naj evropska komisija prevzame pobudo, a do sedaj je vedno capljala za državami članicami, namesto da bi prav komisija s predlogi odpirala in širila politični prostor za iskanje rešitev. Mi (ALDE) tudi predlagamo, da bi vsaj 10 odstotkov pomoči Grčiji namenili za investicije, ki naj omogočijo rast in nove dohodke za poplačilo dolga, saj le podaljševanje plačilnih rokov in nov denar za poplačilo kreditov nikoli ne bo dovolj.
Pri nas pa nismo dobili petih novih ministrov, potem ko je Pahor dobil nezaupnico. Ta ne bo spremenila veliko. Ista vlada, krajša za pet ministrov, bo vseeno morala delati še naprej, mi pa se bomo psihično pripravljali na volitve. Kdaj bodo, še ne vemo natančno. Sam pa vem, da je na vsakih volitvah najlažje zmagati. Šele po morebitni zmagi se delo res začne. Pot do začetka in sprememb na bolje bo še dolga. Medtem bi morali politično umiriti razmere in se kaj več in bolj potruditi za gospodarsko rast. Predvsem ta šteje (v trenutnih razmerah), drugo je manj pomembno. Le višja gospodarska rast je za nas lahko pravi izhod iz krize.