Bitka na trgu je nora

Novi val gospodarske krize je morda le psihološke narave, morda bo znova udaril, zagotovo pa, tako Andrej Polenec, predsednik Iskratelove uprave, ni več časov z visokimi dobički.

Kranj – Z morebitnimi težkimi časi se bodo spopadli tudi prek Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki Iskratelu daje veliko novih priložnosti. Za zdaj poslovni partnerji niso začeli zmanjševati investicijskih naročil, pravi Andrej Polenec, predsednik uprave Iskratela, ki smo ga vprašali tudi, ali so sodelavci po dobrem mesecu sprejeli nove pogodbe o zaposlitvi z nižjimi osnovnimi plačami.

V svetu se znova veliko govori o novem valu finančno-gospodarske krize, predvsem v Nemčiji in Franciji ter ZDA. Ali v Iskratelu čutite vpliv napovedi nove krize?

»Realni sektor tega ne čuti, sicer pa tudi začetka prve krize ni znal napovedati nihče. Menim, da gre bolj za psihološke učinke morebitne krize, za katero ni nujno, da se zgodi. Grožnja, ki jo je nekako čutiti v zraku in se je iz ZDA preselila v Evropo, bi znala zmanjšati bonitetno oceno evropskih držav, med drugimi tudi Sloveniji. Ali gre za napihnjeno zgodbo, ne vem, zagotovo pa so časi napeti in upajmo, da se bo situacija umirila.«

Pa v Iskratelu?

»Naši poslovni partnerji za zdaj niso začeli zmanjševati investicijskih naročil. Morda tudi zato, ker so naši trgi poleg Slovenije le v večini orientirani na vzhod, reakcije na teh trgih pa so bile vedno z zamikom. Rusko gospodarstvo je sicer danes stabilno, le skrb zaradi zastoja BDP nemškega gospodarstva bi lahko posledično kaj spremenila.«

Pa je nova gospodarska kriza realnost?

»Na stanje ne bi gledal črnogledo. Če kapitalizacija podjetij pada, potem pada tudi njihova kreditna sposobnost. Ne želim biti naivnež, vendar verjamem, da še vedno velja zgolj prestrašenost zaradi prvega vala krize, in upam, da do drugega vala krize ne bo prišlo.«

Koliko mesecev vnaprej lahko predvidite poslovanje?

»V svetu je več ponudbe kot povpraševanja, zato velja zgolj še kratkoročnost napovedovanja. Pritok naročil, ki ga je bilo mogoče v preteklosti predvideti za leto ali celo več, je danes znan le za nekaj mesecev. V Iskratelu smo letos načrtovali 104 milijone evrov prometa, kar bomo težko dosegli. Gibljemo se na ravni, da bi leto zaključili pri približno 95 do sto milijonov evrov oziroma beležili rast med 25 in 30 odstotki v primerjavi z letom prej, načrtovali pa smo 40-odstotno rast.«

Ali rast poganjajo novi trgi ali novi proizvodi?

»Prav gotovo sta v rast vpeti obe komponenti. V času krize smo intenzivneje iskali tako nove kupce kot tudi širili in obnavljali produkte in rešitve. S klasičnih central in podpore zanje smo šli korak naprej v zlivanju fiksnih in mobilnih omrežij na bazi IP-protokolov. Delamo v trendu širokopasovnosti, ki omogoča prenos podatkov in slike, seveda delamo na optični povezavi. S tem si širimo nabor ponudbe na klasičnih trgih, z nekaj produkti pa začenjamo resnejšo prodajo na zahodnih trgih. Tu smo lani dosegli dva milijona evrov vredno prodajo, želimo več. Naši konkurenti so zelo močni, večina prihaja iz Kitajske, bitka na trgu pa zaradi njihove cene nora.«

Koliko pritisk na cene niža vaš zaslužek?

»Odgovor na nižje marže je poleg ponudbe strojne opreme tudi vse večja ponudba programske opreme oziroma storitev. Vsa elektronska industrija v tem vidi izhod. Hkrati pa moramo biti v podjetju optimalni, slediti razvoju. Starih, evforičnih časov z visokimi dobički in nagradami kolektivu pa ni več.«

Pred dobrim mesecem ste zaposlenim ponudili nove pogodbe z nižjimi osnovnimi plačami in s tem razburili sodelavce.

»Reagirali smo pravično in korektno. Res pa je, da so v kolektivu nadpovprečni, povprečni in slabi delavci, zato smo se odločili, da izplačevanja pavšalnih plač ne bo več. Najboljše bomo dodatno nagrajevali. Iskratel je pri plačah še vedno nad povprečjem v branži.«

Prej ste obljubili desetino manjše plače vrniti v boljših časih.

»Imamo nekaj milijonov evrov pogodbenih obveznosti, ki jih bo vodstvo spoštovalo. Voditi podjetje razvojno in stroškovno učinkovito, hkrati pa plačevati še nekaj, česar trg ne plača, je neodgovorno.«

Pa vendar vaši sodelavci ne razumejo, da poslujete bolje, plače pa nižate.

»Nekateri vidijo, da gre malo bolje, pa bi radi vse po starem. Vložiti bo treba leta naporov v poslovanje, da bo približno vse spet tako, kot je bilo. Večina zaposlenih to odločitev razume. Seveda smo se soočali tudi z nerazumevanjem, vendar se je večina odločila za redna izplačila plač, za redno nagrajevanje in tudi stabilno poslovanje.«

Menite, da ste znižanje plač dobro predstavili zaposlenim?

»Seveda, vendar če nekdo noče razumeti smisla ukrepov, potem tega ne bo razumel. Zaposleni so morali podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, le dvanajsterica jih ni. To pomeni, da so se vsi drugi strinjali.«

To ne pomeni, da so se strinjali, ampak niso imeli druge izbire.

»Če želite razumeti na ta način … Menim, da so zaposleni to sprejeli, kot sem moral znižanje sprejeti tudi jaz. Gre za odraz realne situacije, plače pa so še vedno korektne. Določajo jih kupci, vsako drugo razmišljanje je napačno. Menim, da smo naredili odgovoren korak, najnižje kategorije smo najmanj prizadeli oziroma skoraj nič. To pomeni, da bo Iskratel projektno pristopal k plačnemu sistemu in dodatno, na osnovi individualnih prispevkov in naporov nagrajeval nosilce razvoja na vseh področjih. Menim, da je to najbolj stimulativno za uspeh podjetja.«

S 1. septembrom ste zagnali Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije, krajše RC IKT.

»Vodenje je prevzel Bojan Dremelj. Sedaj smo začeli aktivno delovanje - najprej s prenovo prostorov, da bo primerno za branžo IKT, temu sledi polnjenje prostorov. Mlajše z novimi podjetji bomo pri tem tudi podprli. Menim, da smo postavili sposobno ekipo, ki bo uspešna.«

Koliko časa bodo potrebovali, da boste v Iskratelu že čutili učinke?

»Državna pomoč 12,1 milijona evrov pri tem projektu oziroma deset milijonov za Iskratel nam bo v razvojnem delu prinesla prek 150 človeških let pomoči. Ta bo šla v najbolj kritične projekte, dostop v ADSL, VDSL in optiko ter v novo generacijo inteligentnega dostopa. Ta razvojni center je kot edinstven tovrstni center na območju širše regije in praktično edini v Sloveniji zasnovan tako, da naj bi po načrtih ustvaril dodano vrednost, ki bo za vsaj trideset odstotkov presegala povprečje panoge. S tem bomo razvoj pospešili. Pravi učinki bodo vidni že prihodnje leto.«