Tudi kmetje bodo lahko delali v državnih gozdovih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 7. september 2011 / 06:00

Med kmetijami, ki se bodo na javnem razpisu lahko potegovale za pridobitev koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, jih je tudi petintrideset iz Gorenjske.

Ljubljana – Pred dobrimi tremi leti spremenjeni zakon o gozdovih je kmetijam na hribovskih in gorskih območjih omogočil, da uveljavljajo prednostno pravico pri dodelitvi koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, za katere sklad kmetijskih zemljišč in gozdov še ni podelil koncesije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos javno pozvalo hribovske in gorske kmetije k pripravi programa ohranjanja kmetije. Odzvalo se je 507 kmetij, od tega jih 282 izpolnjuje pogoje, določene v pozivu. Programi za posamične kmetije so bili osnova za izdelavo programa ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu, ki ga je pripravilo ministrstvo in ga je na četrtkovi seji potrdila tudi vlada. Na podlagi programa, ki vključuje seznam prednostnih upravičencev za delo v državnih gozdovih, bo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov predvidoma oktobra objavil javni razpis za dodelitev koncesije, dotlej pa imajo upravičenci čas, da se strokovno usposobijo in pridobijo še manjkajoče nacionalne poklicne kvalifikacije s področja gozdarstva. Kmetijam bodo koncesije podeljene za deset let.

Kot je na četrtkovi predstavitvi povedala direktorica sklada Irena Šinko, je 228.728 hektarjev ali 93 odstotkov vseh državnih gozdov že oddanih v dolgoročno koncesijo pravnim naslednikom nekdanjih gozdnih gospodarstev in zadrugam (večina pogodb se izteče 30. junija 2016), sklad pa upravlja še 17.655 hektarjev gozdov, za katere koncesija ni podeljena. Intenzivno gospodarjenje je možno na površini 13.417 hektarjev, preostalo so gozdovi s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, okoli tristo hektarjev je zavarovanih območij, kjer sečnja ni dovoljena.

Kmetije bodo lahko kandidirale za pridobitev koncesije za državne gozdove v katastrski občini, kjer je sedež kmetije, in še v sosednjih občinah, pri tem pa površina lastnih in koncesijskih gozdov ne bo smela presegati dvesto hektarjev. Najmanj polovica površine kmetije, ki želi kandidirati na razpisu, mora ležati na hribovsko gorskem območju, kamor štejejo območja s povprečno nadmorsko višino najmanj sedemsto metrov oz. s povprečnim nagibom najmanj dvajset odstotkov in območja, na katerih je hkrati povprečna nadmorska višina najmanj petsto metrov in povprečni nagib najmanj petnajst odstotkov.

Kot je povedala Anica Zavrl Bogataj, generalna direktorica direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na kmetijskem ministrstvu, je med 282 prednostnimi upravičenci največ kmetij iz koroške (94), savinjske (55), podravske (37) ter iz gorenjske (35) regije. Več kot tretjina kmetij ima zemljišča na območju Nature 2000 in drugih zavarovanih območij, dvaintrideset jih leži na nadmorski višini več kot tisoč metrov. 120 kmetij ima registrirano dopolnilno dejavnost, od teh 54 za sečnjo in spravilo lesa, 45 za lesno predelavo in 11 za izdelavo sekancev. Med gospodarji kmetij, ki se lahko prijavijo na razpis, prevladujejo stari od štirideset do petdeset let, večinoma so opremljeni z gozdarskimi traktorji kolesniki, imajo ustrezno opremo za varno delo v gozdu, strokovno usposobljenost pa nekateri še pridobivajo.