Spodbudno učno okolje, to je tisto pravo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 06:00

S šolskim letom 2011/2012 so se začeli uvajati posodobljeni učni načrti v slovenskih osnovnih šolah. Doslej so se učitelji ravnali po učnih načrtih iz leta 1998, ko smo pri nas postopno začeli uvajati devetletko.

»Spremembe bodo s prenovljenimi učnimi načrti bolj občutili učitelji, kot pa učenci. Bistveno je, da se pouk individualizira, da je učitelj pozoren na vsakega otroka posebej. Slovenska šola je bila namreč bolj naravnana na skupino, tak je bil naš sistem in to imamo še zapisano v zavesti. Devetletka pa poudarja nasprotno, da so torej otroci različni, da različno znajo. Dejstvo je, da se bo moral učitelj prilagajati in izhajati iz posameznega otroka, sicer vemo, da otroci ne sodelujejo in lahko motijo delo v razredu, ker jim je dolgčas,« je povedala Ivka Sodnik, ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Orehek in opozorila: »Prenovljeni učni načrti so za učitelje boljši od prejšnjih, saj prinašajo konkretna didaktična navodila kot pomoč pri poučevanju in imajo zelo jasno razmejene cilje in standarde znanja. Žal so imeli učitelji premalo časa, da bi se nanje temeljito pripravili. Bolj konkretna navodila, kako naj jih izvajajo, so dobili šele konec junija oziroma v začetku julija. Te spremembe so namreč večje, kot je bilo prvotno predvideno. Poleg tega bi tak način dela terjal manjše oddelke. V Kranju denimo je v prvem razredu samo polovico časa prisotna vzgojiteljica, v Ljubljani in še ponekod doplačujejo drugega strokovnega delavca do polnega delovnega časa.«

Več avtonomije učiteljem

Prenovljeni učni načrti prinašajo velik poudarek avtonomiji učiteljev. »Kar pomeni, da učitelj sam izbira, odloča, načrtuje. Pomembna novost je, da imamo obvezne in izbirne vsebine. Obvezne vsebine morajo pri posameznih predmetih obdelati vsi učitelji po vseh šolah, izbirne vsebine pa so prepuščene odločitvi učitelja. Standardi so določeni za triletje, se pravi za prvo, drugo in tretje posebej, in se morajo učitelji zelo dogovarjati, usklajevati med seboj, v katerem razredu bodo predelali določene cilje. Pomembno je, da so standardi dveh vrst. Minimalne standarde morajo osvojiti vsi učenci, ki želijo napredovati v višji razred. Minimalnih standardov je zelo veliko, kar bo za seboj potegnilo večjo zahtevnost pouka, kajti to so temeljna znanja, brez katerih učenec ne bo mogel v višji razred. Zahtevnejši standardi ne bodo obvezni za vse otroke,« je pojasnila Ivka Sodnik in dodala, da so hvalevredna novost didaktična priporočila, to so dokaj konkretna navodila in usmeritve glede metod in oblik dela.

Hitrejše opismenjevanje

»Učne načrte so posodobili tudi zato, ker je prevladovalo mnenje, da je treba obseg učne snovi zmanjšati. Posodobljeni učni načrti se bodo letos uvajali v prvi, četrti in sedmi razred oziroma za tisti predmet, s katerim učenci prvič začenjajo. To so na primer v osmem razredu kemija, fizika in biologija, predmeti, pri katerih bo tudi več eksperimentalnega dela,« je ponazorila Sodnikova. Posodobljeni učni načrti prinašajo tudi hitrejše opismenjevanje v prvem triletju pri matematiki in slovenščini, je še pojasnila: »Za prvi razred se je izkazalo, da je bila zahtevnost prenizka. Do konca drugega razreda naj bi učenci znali pisati in brati tiskane črke, v tretjem razredu je krepitev teh znanj z dodajanjem pisanih črk. Učnemu načrtu za matematiko je dodano področje zahtevnejših problemskih nalog. Fleksibilnost je zelo poudarjena, učitelj mora upoštevati, kakšne otroke ima pred sabo, kaj že znajo, česa ne in bolj posamezniku prilagajati pouk.

Šole smo vpeljale več oblik dela. Na naši šoli smo, takoj ko je bila za to dana zakonska možnost, nivojski pouk skrčili in namesto tega oblikovali heterogene, manjše skupine, v katerih so različni otroci skupaj in ne enaki, kot je bilo pri nivojskem pouku,« je poudarila ravnateljica.

Odnos do znanja

Novosti pa pomenijo tudi finančne posledice. Denarja bi moralo biti za večjo kakovost osnovne šole več, a je zaradi gospodarske krize ravno obratno. Tudi za izobraževanje se krči denar. In kako je z učbeniki, še razloži sogovornica: »Svetovalci Zavoda RS za šolstvo trdijo, da so obstoječi učbeniki v redu, učitelji pa zdaj, ko so se poglobili v učne načrte, ugotavljajo, da vsi obstoječi učbeniki niso ustrezni. Res pa je, da otrok danes ne bere samo knjig, ampak išče znanje tudi v drugih medijih. Moramo upoštevati ta sodoben čas in se zavedati, da je to, kar v šoli učimo, zelo nezanimivo za otroke. Izhajati moramo iz njihovih pričakovanj, zanimanj in jih na tak način pripeljati v učno snov. Pomembno se mi zdi, da se poudarja odnos med učencem in učiteljem. Spodbudno učno okolje, to je zame tisto pravo. Učitelj mora ustvariti tako vzdušje v razredu, da se otroci dobro počutijo, da je primerna disciplina, da je ustvarjalno vzdušje. To je trend in mislim, da to zelo prihaja v zavest šolnikov. Poudarjajo se otrokove dolžnosti, tudi to se mi zdi v redu, da otrok dobi delovne in učne navade. Da dobi odnos do znanja, kajti znanje mora postati vrednota. To, da se vse tako hitro menja, moramo pa tudi v šolah počasi razumeti. Tisti, ki morajo svoje izdelke prodati, to dobro vedo.«