Triglav je gora, ki jo imaš rad

Pri spomeniku štirim srčnim možem, ki so pred 233 leti prvi osvojili Triglav, so v soboto bohinjski planinci pripravili spominsko slovesnost.

Ribčev laz – »Triglav ni gora levih ali desnih, rdečih ali črnih, bogatih ali revnih, je preprosto gora, ki jo imaš rad, ker si Slovenec,« je v soboto popoldne na slovesnosti ob spomeniku štirim srčnim Bohinjcem: Luku Korošcu, Matevžu Kosu, Štefanu Rožiču in Lovrencu Willomitzerju, ki so se 26. avgusta 1778 prvi povzpeli na Triglav, dejala slavnostna govornica, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. »Čas, ki prihaja, ne bo lahek. Izkušnje, ki jih pridobimo v gorah, bodo zato mnogo pomembnejše, kot si mislimo. Treba bo biti vztrajen, potrpeti in stisniti zobe. Tako kot na poti na Triglav bo treba kdaj zbrati pogum in ne gledati brezna pod seboj, ampak k jasnemu cilju naprej. Kdaj pa kdaj bo treba znati tudi odnehati in poskusiti prihodnjič.«

Kajfež Bogatajeva je v svojem govoru seveda poudarila drastične spremembe, ki jih v okolju doživljamo sedanje generacije in so v alpskem svetu še posebej izrazite. »Od našega otroštva dalje so se Alpe drastično spremenile; kdo ve, kakšne bodo takrat, ko bodo odrasli naši vnuki. Podnebje v Alpah se je v zadnjih sto letih zaradi globalnega človeškega vplivanja bistveno spremenilo, saj so se temperature povišale kar za 2 stopinji Celzija, kar je dvakrat več, kot je svetovno povprečje. Ogreva se ne le ozračje, posledično se alpski ledeniki talijo. Tudi naš triglavski, katerega površina je od časov njihovega prvega vzpona postala vsaj petdesetkrat manjša,« je opozorila Kajfež Bogatajeva in dodala, da sta zaradi tradicionalne trajnostne rabe naravnih virov voda in gozd v slovenskih gorah sicer dobro ohranjena pričakala podnebne spremembe. »A na žalost naravo skupaj s podnebnimi spremembami močno ogroža tudi čas liberalizacije gospodarstva, ki se kaže v včasih brezobzirnem izkoriščanju gorskega sveta.«

Minister Igor Lukšič je na slovesnosti, na kateri sta nastopila tudi operna solista Marko Kobal in Janez Lotrič, poudaril pomen Triglava kot simbola slovenske države ter planinstva, ki je bilo pri nas vedno povezano z dviganjem narodne zavesti in kulturnim poslanstvom. »V družbi, v kateri se kaže močna erozija vrednot, je varovanje tistih vsebin, s katerimi se izraža splošna usmerjenost planinske organizacije in njenega odnosa do gora, vredna še posebne pozornosti.«