Začetek sojenja preložili že četrtič

Ljubljančanka Mojca Žužek, ki si naj bi kot uslužbenka SKB banke v Kranju protipravno prisvojila velike vsote denarja, znova ni stopila pred sodni senat okrožnega sodišča v Kranju.

Kranj - Na kranjskem okrožnem sodišču v sredo niti v četrtem poskusu niso uspeli začeti sojenja zoper 44-letno Mojco Žužek, nekdanjo uslužbenko kranjske poslovalnice SKB banke, saj se obtoženka vnovič ni odzvala sicer prejetemu vabilu na sojenje, medtem ko sodišču njeni zagovornici Darji Roblek vabila ni uspelo pravočasno vročiti. Okrožna državna tožilka Olga Troha tako znova ni mogla prebrati obtožnice, vložene novembra 2007. Po naših podatkih Žužkovi očitajo, da si je pred petimi, šestimi leti s poneverbami, neupravičeno uporabo in ponarejanjem listin protipravno prilastila najmanj 63 tisoč evrov. Sodnica Andrijana Ahačič je glavno obravnavo preložila na 12. oktober.

Kot je senatu navedla tožilka, so zoper Žužkovo na kranjskem sodišču septembra 2008 vložili dodatno obtožnico, ki jo bremeni storitve istovrstnega in podobnega kaznivega dejanja, obe pa naj bi bili izvršeni na podoben način kot kaznivo dejanje iz prve obtožnice. »V obeh zadevah so v delu predlagane tudi iste priče, zato zaradi ekonomičnosti postopka predlagam združitev obeh zadev v enoten postopek, kar je tudi v korist obtožene,« je dejala Trohova.

Glavno obravnavo zoper Žužkovo so dvakrat neuspešno nameravali začeti v letu 2008, tretjič pa novembra lani, ko se je obtožena Ljubljančanka izgovorila na zdravstvene težave. Po faksu je na sodišče poslala obvestilo, da je zaradi stresa, ki ji ga je povzročilo omenjeno sojenje, poiskala pomoč psihiatra, kar je dokazala tudi z zdravniškim potrdilom. Bojazni za zastaranje postopka sicer ni, saj se rok izteče šele leta 2023, smo izvedeli.

Kranjski kriminalisti so Žužkovo decembra 2006 kazensko ovadili zaradi kaznivih dejanj poneverbe, neupravičene uporabe in ponarejanja listin. Kot so kriminalisti pojasnili ob razkritju njenega početja, naj bi kot bančna uslužbenka od februarja 2003 do januarja 2006 zase obdržala depozite 17 bančnih komitentov in si tako prisvojila okoli 89 milijonov tolarjev (okoli 370 tisoč evrov), medtem ko naj bi dvajset milijonov tolarjev (okoli 83 tisoč evrov) depozitov osmih komitentov po daljšem mešetarjenju vrnila na njihove račune skupaj z obrestmi.