Kultura rešuje jezik

Darja Ovsenik s Posavca, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala slovenistiko in geografijo, je za diplomsko nalogo prejela nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Darja Ovsenik se je po diplomi poklicno usmerila v novinarstvo, ob tem pa še vedno najde čas za uživanje v plesu in v organizaciji plesnih prireditev. Z vsebino diplomske naloge je posegla k Slovencem na Koroško in v nalogi s precej zapletenim naslovom Geografska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slovencev na primeru dvojezične trgovske akademije v Celovcu v pojmu identiteta oziroma jezik združila jezikoslovje in geografijo. Lani napisana naloga je bila tako kakovostna, da je Darja zanjo sredi letošnjega leta prejela nagrado Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zanjo je seveda najbolj zaslužna sama, vendar v pojasnjevanju njene vsebine in vzrokov za odmeven izdelek postavlja na prvo mesto izredno pripravljenost za sodelovanje v njenih raziskavah, ki so jo pokazali vodstvo Dvojezične trgovske akademije z ravnateljico Majo Amrusch – Hoja na čelu, dijakinje in dijake ter koroški deželni nadzornik za slovenski pouk na srednjih in strokovnih šolah dr. Teodor Domej.

Darja Ovsenik je prišla v diplomski nalogi do nekaterih zanimivih dejstev o življenju Slovencev na Koroškem in njihovem jeziku ter o povezanosti z matičnim narodom v Sloveniji. »Dijakinje in dijaki ne prihajajo le iz dvojezičnega dela Koroške, ampak jih je precej tudi iz Slovenije in celo iz Italije, kar potrjuje alpsko-jadranski značaj šole. Na šolo so se vpisali, ker želijo dobiti dobro poklicno izobrazbo, z njo pa večje možnosti za zaposlitev. Pričakovala sem, da bodo na prvo mesto postavljali jezik in pripadnost slovenskemu narodu, pa ga niso. Prva je dobra izobrazba in njena uporabna vrednost. Seveda pa znanje slovenščine daje večje možnosti za zaposlitev in delo na trgih južne Evrope. Identiteta v tem primeru torej ni enaka jeziku,« je ugotovila Darja Ovsenik. »Polovica dijakinj in dijakov, s katerimi sem se pogovarjala, je znala slovensko. Še posebej tisti, ki so prišli iz slovenskih družin. Ko sem raziskovala uporabo jezika doma in v šoli, sem ugotovila, da doma večinoma uporabljajo narečje, v šoli, kjer so tudi vrstniki iz Slovenije, ki ne poznajo njihovega narečja, pa se pogovarjajo v nemščini ali v knjižni slovenščini, med seboj pa v narečju ali v nemščini. Zanimivo bi bilo raziskati, ali obstaja morda sleng mladih koroških Slovenk in Slovencev in ali morda mladi iz Slovenije prinašajo na Koroško svoj sleng.

Slovenci na Koroškem so dolgo trpeli zaradi nalepke nižjega socialnega in izobrazbenega sloja. Na Dvojezično trgovsko akademijo se večinoma vpisujejo otroci staršev, ki so delavci, samostojni podjetniki in uradniki, večinoma s poklicno ali srednjo šolo. Domnevam pa, da se pa na Slovensko gimnazijo vpisujejo otroci Slovencev, ki se uvrščajo v višje družbene in izobrazbene sloje. Na splošno pa je znano, da Slovenci na Koroškem po izobrazbi presegajo deželno povprečje. Če so bili nekdaj prisiljeni hoditi sklonjenih glav, jih sedaj lahko ponosno dvignejo,« je prepričana Darja Ovsenik.

Na Koroškem bo še naprej kultura reševala jezik, je prepričana Darja Ovsenik. Če ne bi bila tako razvita in raznolika, bi slovenščina zaradi bega možganov s Koroške in razslojevanja dramatično izginjala. Koroški Slovenci so tudi zato, ker so manjšina, pripravljeni za svoj jezik narediti več kot mi v Sloveniji in so nam pri ohranjanju narodne zavesti za vzor.