Letno do dvajset ugrizov strupenjač

Besedilo: Katja Štruc
Kategorija: Zanimivosti / petek, 19. avgust 2011 / 06:00

Na Gorenjskem živita dve vrsti strupenih kač: gad in modras. Sicer pa v Sloveniji najdemo še laškega gada.

Kranj – V bolnišnici Golnik zaradi kačjega ugriza v zadnjem času niso obravnavali nobene osebe. Nekaj primerov, med katerimi so tudi pacienti, ki so ugriz doživeli na Gorenjskem, pa so v zadnjih letih zabeležili v ljubljanskem Kliničnem centru. “Letno po nam znanih (in statistično zanesljivo nepopolnih) podatkih v Sloveniji obravnavamo približno pet do dvajset ugrizov, pri katerih imajo bolniki zdravstvene težave. Letos se osebno spominjam treh,” pove Damjan Grenc, dr. med., iz Centra za zastrupitve Kliničnega centra Ljubljana in nadaljuje: “Od leta 1999 do oktobra 2008 smo v register zabeležili sedem ugrizov kač, ne le strupenjač, z Gorenjske.”

Na Gorenjskem živita dve vrsti strupenjač: gad (Vipera berus) in modras (Vipera ammodytes). Sicer pa v Sloveniji najdemo še laškega gada (Vipera aspis), a le na območju Breginjskega kota.

Kačji ugriz je bolj nevaren za manjše, mlajše in lažje osebe ter za hude kronične bolnike. Dobro je vedeti, da vsak ugriz strupenjače ni nevaren, saj je včasih ugriz “suh”, kar pomeni, da kača pri takem ugrizu ne izloči strupa.

V primeru ugriza je treba pravilno ukrepati. “Ugrizno rano previdno očistimo, čisto ali sterilno pokrijemo, prizadeto okončino imobiliziramo in poiščemo zdravniško pomoč. Ne zarezujemo, izsesavamo ali izžigamo niti ne podvezujemo okončine!” pojasni Grenc. Če se ugriz zgodi na mestu, kjer v bližini ni zdravniške pomoči, ali če je sestop v dolino dolg ali naporen, je smiselno poklicati gorsko reševalno službo.

“Znaki delovanja strupa so lokalni: bolečina, oteklina in rdečina, ki se navadno hitro širita, ter povečane in boleče regionalne bezgavke; sistemski: bolečine v trebuhu, težko dihanje, padec krvnega tlaka, motnje strjevanja krvi in drugi. Zaradi naštetih razlogov, na primer hitro naraščajoča lokalna oteklina, so nevarnejši ugrizi v predel glave ali vratu, kjer lahko teoretično pride do zapore zgornjih dihalnih poti,” nadaljuje Grenc.

Najbolje se pred kačo zaščitimo tako, da od nje zbežimo. “Večina ugrizov je v roke. Ljudje segajo proti kačam, želijo se jih dotakniti,” opaža zdravnik.

Trajne posledice ugriza strupenjače so teoretično možni, a jih v praksi skoraj ni.