Grafike Mihe Perčiča

Pretekli četrtek so v Mali galeriji v Kranju odprli razstavo umetniških del Miha Perčiča, s katero avtor dokazuje, da so grafike popolnoma avtonomen medij sodobne umetnosti, ki je zmožen nagovoriti vsakogar.

Razstavo je s skladbo v minimalističnem, vendar udarnem, pretanjenem slogu, lastnem tudi samemu avtorju razstave Mihi Perčiču, s harmoniko odprl vsestranski umetnik Nejč Slapar. Zbrane je nagovoril z besedami, da vsa umetniška dela niso le imitacije, posnetki narave, ampak nam v svoji raznovrstnosti tehnike, sloga in vsebine ponujajo mnogo več. To nedvomno velja za grafike Miha Perčiča.

Od leta 2002, ko je Perčič končal podiplomski študij na grafični specialki Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, smo lahko na petih samostojnih ter številnih drugih razstavah spremljali njegovo umetniško pot, na kateri avtor ostaja zvest klasičnim grafičnim tehnikam (litografija, jedkanica, rezervaš, akvatinta ...). Grafike večinoma izdeluje v tehniki suhe igle, kar mu omogoča obvladovanje osnovne matrice na mnogo različnih načinov: vse od drobnih, pajčevinasto lahnih do materialno bolj občutenih vrezov na površino cinkove plošče. Z niansiranjem površine Perčič ustvari občutek prostorske dimenzije, gibanja svetlobe ter pojav tako harmonij kot kontrastov. V filigranskem minimalizmu likovnih sredstev pa se odražajo ogromen avtorjev trud in predanost ustvarjanju, neštete ure, preživete v ateljeju.

Avtorjeva pot subjektivacije, torej osmišljanja samega sebe kot avtonomnega individuuma, poteka skozi naporno delo, katerega rezultat je umetniška stvaritev – ta pa nato omogoča subjektivacijo gledalca, ki mu Perčičeva dela ponujajo možnost razmišljanja zunaj konvencionalnega okvirja. Nemara tako kot je dodana oranžna barva, sicer stalnica večine Perčičevih grafik, preblisk, ki preseka dano polje in odpira prostor nečemu drugačnemu. Ko gledate umetniške stvaritve Miha Perčiča, potem njegovo delo tudi čutite. Ves njegov napor. Ves njegov elan. Vso njegovo prefinjenost. Gre za podobe, ki tehnično sledijo tradiciji, da bi osvobodile našo realnost – ko jih gledamo, mislimo. Razstava bo odprta do 3. septembra.