Poletje brez kislih kumaric

Tale poletni čas je običajno veljal za čas kislih kumaric, ko so se mediji zaradi pomanjkanja resnejšega dogajanja zatekali k bolj vsakdanjim temam.

Za letošnje poletje to zagotovo ne velja, in sicer tako za svet kot za Slovenijo. Svetovna gospodarska kriza se je dotaknila tudi na videz neranljive Amerike. Ta je močno zadolžena, ta teden pa so republikanci in demokrati po večtedenskih pogajanjih dosegli dogovor o zvišanju meje javnega dolga in zmanjšanju javne porabe ter se tako vsaj začasno izognili plačilni nesposobnosti. V Ameriki je politični konsenz dveh nasprotujočih si strani očitno mogoč, ko gre za nacionalne interese, kaj pa pri nas?

Na meji med Kosovom in Srbijo vladajo nemiri, ki so se začeli, potem ko je Kosovo prejšnji teden zaustavilo uvoz srbskega blaga. S sporom se ukvarja mednarodna skupnost, izbruhe nasilja mirijo sile Kforja, o tamkajšnjih problemih je razpravljal tudi varnostni svet OZN, NATO je zaprosil za dodatno napotitev vojakov na to območje. Slovenija, ki ima v 23. kontingentu Kforja 317 pripadnikov slovenske vojske, zaenkrat ne načrtuje dodatnih napotitev.

Rode zavrača očitke Hrvatov

Med hrvaško cerkvijo in Vatikanom so se vneli spori zaradi zemljišč v Istri, Hrvatje pa so zanje obtožili celo slovenskega kardinala Franca Rodeta. Papež Benedikt XVI. je namreč odločil, da mora poreško-puljska škofija cerkveno premoženje v Dajli pri Novigradu vrniti benediktincem iz Padove. Na Hrvaškem menijo, da je imel pri tem ključno vlogo kardinal Rode kot prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, kamor sodi benediktinska redovna skupnost. Očitajo mu tudi, da je bil vselej nenaklonjen Hrvaški. V Rodetovem kabinetu odgovarjajo, da po 21. novembru 2008, ko je papež Benedikt XVI. ustanovil posebno kardinalsko komisijo, omenjena kongregacija ni več imela pristojnosti za reševanje navedenega vprašanja, kardinal Rode pa ni bil član omenjene komisije. Benediktinci imajo menda zahteve tudi do Slovenije.

Stavke, zapore, revije, ki niso prišle iz tiskarn

V Luki Koper že teden dni stavkajo žerjavisti in pristaniški delavci. Gre za pogodbene delavce, ki jih v luki zaposluje več delodajalcev, ti pa po zatrjevanju sindikatov kršijo njihove pravice. Ker stavka povzroča veliko škodo slovenskemu gospodarstvu, so jo skušali na vse načine ustaviti, tudi s pritiski na stavkajoče in z očitkom, da stavka ni zakonita, ves čas pa potekajo tudi pogajanja med stavkajočimi in upravo luke.

Avstrijci pa so minuli konec tedna sprejeli enostransko odločitev o dodatni omejitvi prometa težkih tovornjakov skozi predor Karavanke. Naši avtoprevozniki so ogorčeni in so v primeru, da se obe državi ne bosta dogovorili, za konec tedna napovedujejo zaporo predora. Prometni minister Patrick Vlačič pričakuje odgovor avstrijske kolegice Doris Burles, da bi se o teh stvareh dvostransko dogovorili. Tudi pri Darsu pričakujejo dogovor obeh prometnih ministrov, dodatno omejitev prometa z avstrijske strani pa ocenjujejo kot znamenje, da bo treba začeti z aktivnostmi za gradnjo druge ceni karavanškega predora.

In ko smo uvodoma omenili kisle kumarice, z njimi zagotovo nimajo nič opraviti revije Jana, Lady, Smrklja, Naša žena, Kih, Stop … Razmere v njih so namreč hudo resne. Zaradi finančnih težav družbe Delo Revije nekatere teh revij že prejšnji teden niso izšle, nekatere bodo do bralcev prišle z zamudo, lastnik in direktor družbe Matej Raščan pa je njihov izid napovedal za v četrtek. Lastnik je družbo spravil v velike dolgove, zaradi česar je banka NKBM že prejšnji teden zaradi neporavnanih terjatev objavila javno dražbo za prodajo blagovnih znamk v lasti Dela Revij. Ta je napovedana za 11. avgust, izklicna cena paketa revij pa je nekaj več kot 10 milijonov evrov.

Evropski fotelj za Boruta Pahorja?

Pričakovati bi bilo, da so vsaj politične stranke odšle na počitnice, vendar ni tako. V N.Si pa prav v teh dneh slavijo enajsto leto stranke. Na zadnjih volitvah N.Si ni dobila dovolj glasov, da bi prestopila parlamentarni prag, za prihodnje leto pa napovedujejo do 10-odstotni uspeh in vrnitev v državni zbor. Kot je znano, ta stranka najbolj ostro nasprotuje družinskemu zakoniku, ker je v njem določilo o možnosti, da bi tudi istospolni partnerji lahko posvojili otroke. Za tradicionalno družino pa se zavzema tudi stranka SLS. Že prejšnji teden je njen poslanec Jakob Presečnik kritiziral prvo posvojitev otroka v istospolni zvezi pri nas. Ministrstvo za delo je namreč ženski odobrilo posvojitev biološkega otroka partnerice. Presečnik je trdil, da gre za prejudicirano odločitev, s katero želi vlada še pred referendumom o družinskem zakoniku ustvariti vtis, da je posvojitev otrok v istospolnih zvezah utečena praksa. Na ministrstvu pa so odgovorili, da so to odločitev sprejeli na podlagi sedaj veljavnega zakona o družinskih razmerjih. Poslanec iste stranke Franc Pukšič pa se je odzval na odločitev visoke predstavnice EU za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton, ki je imenovala 25 vodij delegacij Evropske službe za zunanje delovanje po vsem svetu. Med njimi spet ni nobenega Slovenca. Pukšiča zanima, kaj je za tem, ali se nemara za Slovenijo hrani nek drug visok položaj v EU, morda celo za sedanjega premiera Boruta Pahorja, ki mu poslanec naslavlja to vprašanje.