Kako multikulturna je Slovenija

Minuli konec tedna je ves svet presunila novica o bombnem napadu v Oslu in strelskem pokolu na norveškem otočku Utoya, kjer je desničarski skrajnež, 32-letni Anders Behring Breivik ubil 76 ljudi. Slovenija pa spremlja avstrijsko obtožnico v aferi Patria.

Na Norveškem se je konec minulega tedna zgodila tragedija. Krščanski fundamentalist in nacionalist Anders Breivik je na otoku Utoya, preoblečen v policista, pobil 68 članov laburističnega podmladka. Kot je dejal, je s tem začel vojno zoper tiste, ki dovoljujejo multikulturnost. Skrajnež je znan po svojih nacionalističnih, protimuslimanskih in protipriseljenskih stališčih. Na Norveškem razmišljajo, da bi Breivika namesto za terorizem obtožili za zločin proti človečnosti, da bi mu sodišče namesto dvajset lahko dosodilo trideset let zapora.

Slovenija najmanj multikulturna?

Breivik je na svetovnem spletu objavil 1500 strani dolg manifest, kjer v lestvici držav, kjer je najmanj multikulturnosti, na prvih dveh mestih omenja Slovenijo in Slovaško. Je dejstva, da Slovenija ni bolj večkulturna z večjim odstotkom priseljenega prebivalstva (pri nas živi štiri odstotke ljudi od drugod) kriva njena izključevalna politika? Politični analitik Vlado Miheljak meni, da ne, temveč zgodovinske okoliščine. Breivik v manifestu analizira tudi evropske desničarske stranke in nacionalistične organizacije. Med njimi se je znašla tudi slovenska SNS. Prvak SNS Zmago Jelinčič je v televizijski oddaji svojo stranko opredelil kot nacionalno, ki se bori za slovenski narod in zahteva, da ima ta enake pravice kot drugi. Zavrača navedbo, da bi bila stranka nacionalistična, da je dobila tak sloves, pa Jelinčič pripisuje »pisanju LDS, ki je po svetu pošiljala pisma, da je SNS fašistična stranka«.

Dovoljenje za plinske terminale

Slovenijo pa je razburilo dovoljenje za gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, o čemer je italijanska okoljska ministrica obvestila svojega slovenskega kolego Roka Žarnića. Odzvali so se že okoljevarstveniki iz organizacije Alpe Adria Green. Njen predsednik Vojko Bernard z Jesenic opozarja na resno nevarnost, ki jih plinski terminali predstavljajo za okolje. Slovensko vlado pozivajo, naj čim prej vloži tožbo proti Italiji, obrnili se bodo spet na evropsko komisijo, razočarani pa so nad njeno neaktivnostjo in tudi delovanjem komisarja za okolje iz Slovenije, Janeza Potočnika. Vladi tudi predlagajo, da prepove mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana, ki ga sponzorira vlagatelj v projekt plinskih terminalov.

Avstrijci spisali obtožnico v zvezi z zadevo Patria

Ta teden spremljamo tudi obtožnico, ki jo je avstrijsko državno tožilstvo spisalo v zvezi z zadevo Patria. Med petimi obtoženimi sta tudi avstrijsko posrednik Wolfgang Riedl in poslovnež Walter Wolf. Riedl naj bi takratnemu slovenskemu premieru Janezu Janši prek njegovega strankarskega sodelavca Jožeta Zagožna ponudili dogovor, po katerem naj bi bil v razpisnem postopku posel za nakup osemkolesnih oklepnikov za Slovensko vojsko dodeljen Patrii. Za to naj bi bilo Zagožnu ali njegovemu zaupniku izplačanih 900 tisoč evrov. Zagožen očitek o ponujenem ali celo izplačanem denarju zanika. Prav tako vpletenost v posel pri nakupu osemkolesnikov ostro zanika tudi stranka SDS. Sicer pa več sodnih postopkov v zvezi z zadevo Patria poteka tudi v Sloveniji. Lani je tožilka Branka Zobec Hrastar vložila obtožne predloge zoper Janeza Janšo, Jožeta Zagožna, Walterja Wolfa, Ivana Crnkoviča in Antona Krkoviča. Janši očita sprejemanje daril za nezakonito poslovanje. Letos junija pa je Janez Janša vložil kazensko ovadbo zoper tožilko Zobec Hrastarjevo, kjer ji očita zlorabo položaja in ponarejanje listin v zadevi Patria. Zobec Hrastarjeva se je sedaj odpovedala položaju državne tožilke in bo šla med odvetnike.

V zadevi Patria pa sta se pred sodiščem že zagovarjala nekdanji obrambni minister Karl Erjavec in načelnik generalštaba Albin Gutman, ki ju je državno tožilstvo obtoževalo nevestnega dela v službi pri nabavi osemkolesnikov. Sodišče ju je spoznalo za nedolžna, tožilka se je na sodbo pritožila. Karl Erjavec trdi, da je bil posel transparenten, morebitna kazniva ozadja pa naj razčisti pravosodje.

Slovenski kraji bodo dobili dvojezične table

Ob slabih novicah in aferah pa še ena dobra: ta teden je avstrijski predsednik Heinz Fischer podpisal zakon o narodnih skupnostih, po katerem bo na avstrijskem Koroškem dobili dvojezične krajevne napise. Prve bosta 16. avgusta dobili Železna Kapla in Žitara vas, takrat dežela Koroška napoveduje tudi veliko slavje. Na torkovem sprejemu na Dunaju je državni sekretar Josef Ostermeier deželnemu glavarju Koroške Gerhardu Dörflerju simbolično izročil dvojezično tablo Železne Kaple. Dogovor o postavitvi 164 dvojezičnih tabel so dosegli aprila po pogajanjih, v katerih so sodelovale tudi vse tri krovne organizacije koroških Slovencev.

Vlada in parlament na počitnicah

Iz Izraela, kjer je sodeloval na gospodarski konferenci in se srečal z obema stranema, izraelsko in palestinsko, in se dogovarjal o gospodarskem sodelovanju, se je vrnil slovenski premier Borut Pahor. Vlada se je včeraj sestala na zadnji seji pred počitnicami in obravnavala tudi podražitev RTV naročnine. Državni zbor pa je odšel na počitnice, kjer bo ostal do 1. septembra, že sredi julija. Kljub temu so nekateri poslanci še aktivni, denimo Jakob Presečnik iz SLS, ki se je odzval na prvo posvojitev otroka v istospolni zvezi pri nas. Ministrstvo za delo je namreč ženski odobrilo posvojitev biološkega otroka partnerice. Presečnik trdi, da gre za prejudicirano odločitev, s katero želi še pred referendumom o družinskem zakoniku ustvariti vtis, da je posvojitev otrok v istospolnih zvezah že utečena praksa. Na ministrstvu odgovarjajo, da so to odločitev sprejeli na podlagi sedaj veljavnega zakona o družinskih razmerjih.