Da vročina ne bo usodna

Z upoštevanjem določenih ukrepov se lahko izognemo resnim posledicam visokih temperatur.

Žiri - Huda vročina lahko resno ogrozi zdravstveno stanje ljudi in sproži številne težave. Ob nepravilnem ravnanju je lahko celo usodna. »Previsoke zunanje temperature lahko sprožajo nastanek kožnih sprememb, utrujenosti, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti in vročinske kapi,« pojasni Dušan Sedej, zdravnik specialist splošne medicine iz Žirov. Najbolj so ogroženi otroci do četrtega leta starosti, starejši od petinšestdeset let, ljudje s prekomerno telesno težo, kronični bolniki in ljudje, ki delajo na prostem.

Po večdnevni izpostavljenosti visokim temperaturamin nezadostnem nadomeščanju tekočin se lahko pojavi toplotna izčrpanost. »Kaže se z močnim potenjem, bledico, krči, utrujenostjo, slabostjo, omotico, glavobolom in omedlevico. Prizadeti je ogrožen, kadar so simptomi zelo hudi, če je srčni bolnik ali hipertonik. Potrebuje počitek, hladne nealkoholne pijače, osvežujoče kopeli in lahka oblačila,« pove zdravnik.

Vročinski krči največkrat prizadenejo ljudi, ki se med aktivnostjomočno potijo, saj s tem izgubljajo vodo in sol. To privede do bolečih mišičnih krčev v rokah, nogah in trebuhu. »Ob nastopu krčev je potrebno takoj prenehati z aktivnostjo. Po počitku in pitju zadostne količine tekočin sekrči v roku ene ure največkrat umirijo,« pravi Sedej. Kadar telo zaradi vročine ni več zmožno uravnavati telesne temperature, ko mehanizem znojenja odpove, lahko doživimo smrtno nevaren vročinski udar. Kaže se z zelo povišano telesno temperaturo, ki sega nad štirideset stopinj Celzija, z močnim in hitrim srčnim utripom, suho in vročo kožo, glavobolom, omotico, slabostjo, zmedenostjo in nezavestjo. »Prizadeti mora takoj v senco, potrebno ga je hladiti s kakršnimikoli sredstvi, spremljati njegovo telesno temperaturo in po potrebi nadaljevati s hlajenjem. V takem primeru je treba poklicati tudi zdravniško pomoč,« razjasni specialist splošne medicine.

Dehidracija lahko nastopi zaradi zmanjšanega vnosa tekočin ali zaradi bolezni. Zato je pri visokih temperaturah pomembno zvišati vnos tekočin. Piti je potrebno že preventivno, najmanj dva litra tekočine na dan. Ne le, ko čutimo žejo, temveč enakomerno preko celega dneva.

Dušan Sedej svetuje, da se izogibamo tudi alkohola, kofeina in pijač z veliko sladkorja. Tudi zelo mrzlih pijač ne smemo piti, ker lahko povzročijo želodčne krče. Oblačila, ki jih nosimo, naj bodo lahka, svetla in zračna. Glavo zaščitimo s primernim pokrivalom, nadenemo si sončna očala.