Prepadni stolp

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sobota, 16. julij 2011 / 06:00

Cjajnik (1965 m) - Zelo zahtevna zavarovana plezalna pot, ki zaradi drzno speljane smeri meji na adrenalinski park. Ferata, ki se je ne da primerjati z nobeno v slovenskih gorah. Tura zahteva psihofizično stabilnost.

Štiri leta so minila, odkar so v Avstriji s pomočjo evropskih sredstev nadelali ekstremno zahtevno, super ferato na Cjajnik. Do tedaj je bila ta vrtoglava gora težko dostopna oz. so na njej stali le alpinisti, danes pa je preko njenih strmih stolpov speljano 900 metrov jeklenice. Vmes je nekaj skob, klinov ni nobenih, umetno narejenih stopov tudi ni. Kaj preostane drugega, kot vlečenje po jeklenicah, mestoma morda malce plezanja na trenje. Vsekakor je to tura, ki od gornika zahteva moč v rokah in dobro psihofizično kondicijo. Ja, danes gremo na Cjajnik.

Do izhodišča se zapeljemo čez Ljubelj in proti Borovljam/Ferlach. Sledimo oznakam za Bajdiše/Waidisch, od tam pa do vasi Sele-Cerkev/Zell-Pfarre. Sledi oster desni ovinek v smeri Koče pod Košuto/Koschutahaus. V poletnih mesecih se, menda, plačuje cestnina; no, ob mojem obisku je bilo treba plačati le parkirišče pri koči.

S parkirišča nadaljujemo v smeri markacij v gozd, proti vzhodu. Kmalu smo pri razcepu: levo gre pot proti Košutnikovemu turnu, mi pa gremo desno proti Cjajniku. Stopamo na prostrano melišče pod Macesjem in ga prečimo proti desni. Bolj se bližamo steni, kjer vstop v smer označuje rdeča pika, bolj se pot strmo vzpenja. V steno vstopimo popolnoma opremljeni: čelada, samovarovalni komplet, plezalne rokavice, morda še kakšna gurtna in matičarka. Začenjamo na vzhodni strani gore in takoj, preko črnih, rahlo previsnih skal, prečimo v desno. Sledi lažji, ruševnat svet. Naslednja težava je grapa, na katere drugi strani je neizrazita polička, ki nas pripelje na desni rob izredno izpostavljenega severnega grebena, imenovanega Cjajnikovo rebro. S tega mesta se nam tudi prvič pokaže skoraj gladek stolp vrha Cjajnika. Do tja preplezamo nekaj vršičev, kjer je svet za spoznanje lažji, a do razcepa, ki je z dvema smernima tablama označen in viden že od daleč, se moramo še malce potruditi. Smo na razcepu dveh zavarovanih poti. Leva ima oceno D, desna ima oceno C. Izberemo ta navito, levo, težjo smer, ker bomo po desni sestopili. Jeklenice se poženejo naravnost navzgor, po skoraj gladki skali. Skobe so bolj skopo odmerjene, pa še te, ki so, so precej narazen ena od druge, tako da se resnično po tem gladkem stolpu vlečemo z rokami po jeklenici. Ko stopimo na vrh, smo ob ogromnem klinu, poleg katerega je vpisna knjiga. Do vrha smo potrebovali približno 2 uri in pol.

Ker smo si izbrali krožno turo, da bomo stopili še na Košutnikov turn, bomo sestopili v južno Cjajnikovo škrbino. Sestopimo ob jeklenicah, naravnost navzdol. To je pravzaprav tista desna pot na prej omenjenem razpotju. S škrbine markirana steza zavije desno po gruščnatem svetu, ki ga krasi tudi nekaj trave. Vzpona je dobrih 100 višinskih metrov do Užnika, kjer zavijemo levo proti Košutnikovemu turnu, ki ga vidimo v daljavi. Po grebenski markirani poti, ki preči celotno Košuto, se povzpnemo na Macesje in Ostrv. Z njega se spustimo na sedlo pod Košutnikovim turnom, kjer se levo tudi odcepi zavarovana plezalna pot ÖTK Steig na severno stran Košute, po kateri sestopimo. Povzpnemo se še na Košutnikov turn, nato pa začnemo s sestopom po dokaj zahtevni ferati. Da so jo naredili še malo bolj adrenalinsko, so čez rdeče obarvano škrbino namestili viseči most. Hm … verjetno za koga skoraj nerešljiva uganka, a po drugi strani, kdor je vrtoglav, se tudi ne loteva izpostavljenih, zračnih zavarovanih poti. Most je odlično zavarovan, tako kot celotna pot in najbolj zoprn je prvi korak na most, ker le-ta pod nami zaniha. Pripnemo se na jeklenico, ki jo imamo nad glavo, se po dobrem metru prepnemo in nadaljujemo do druge strani škrbine, s katere se po precej gladkih in izpostavljenih ploščah spustimo do ogromnega melišča. Z malce sreče bomo našli dele odličnega melišča, ki nam bo omogočalo hiter spust do gozda, kjer nas bo markirana steza pripeljala nazaj do izhodišča, do Koče pod Košuto.

Naj na koncu omenim, da je uporaba samovarovalnega kompleta NUJNA, ravno tako čelada, uporaba plezalnih rokavic pa priporočljiva, saj je vlečenja po ostri jeklenici precej in imamo prste lahko kaj hitro krvavo odrgnjene. Srečno!

Nadmorska višina: 1965 m

Višinska razlika: 685 m, krožna tura približno 900 metrov

Trajanje: 7 ur

Zahtevnost: 10 zvezdic