Gantar bo odstopil septembra

Državni zbor se je seznanil z odstopi ministric Darje Radić, Irme Pavlinič Krebs in Majde Širca, svoj odstop pa je napovedal tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

Seznanitev z odstopi ministric

Ta teden so se državni poslanci sestali na zadnji redni seji pred parlamentarnimi počitnicami. Na njej so se seznanili z odstopi ministric iz vrst Zaresa Darje Radić (gospodarstvo), Irme Pavlinič Krebs (javna uprava) in Majde Širca (kultura), s čimer so jim funkcije tudi uradno prenehale. Hkrati jih je predsednik vlade Borut Pahor že obvestil, da bodo izpraznjena ministrska mesta začasno zasedli drugi ministri. Gospodarsko ministrstvo bo naslednje tri mesece vodil minister za razvoj Mitja Gaspari, vodenje ministrstva za kulturo bo prevzel Boštjan Žekš, sicer minister brez listnice, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrstvo za javno upravo bo ob pomoči generalne sekretarke vlade Helene Kamnar začasno vodil kar premier Pahor. Majda Širca je se po odstopu z ministrskega mesta vrnila v poslanske klopi, od katerih se je moral posloviti Vito Rožej.

Gantar napovedal odstop

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je v ponedeljek napovedal, da bo 1. septembra odstopil s funkcije. Kot je pojasnil, je odstop edino verodostojno dejanje po odhodu stranke Zares iz vladne koalicije. SD Boruta Pahorja in LDS Katarine Kresal je zato Gantar že pozval, naj v prihodnjem mesecu in pol predlagata novega kandidata za predsednika državnega zbora. Odstop s funkcije predsednika državnega zbora je bila osebna odločitev, razlaga Gantar in poudarja, da nanj v stranki Zares niso pritiskali. Predsednik državnega zbora še meni, da z napovedjo njegovega odstopa ne bo nastala politična kriza, nasprotno, odstop je po njegovem prispevek k njenemu razreševanju. Vladna kriza se ne sme razširiti na parlament, zato je treba izvoliti novega predsednika ali pa iti na predčasne volitve, še poziva Gantar.

Zbornik Dvajset let samostojne Slovenije

Ob 20. obletnici osamosvojitve je na pobudo slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu nastal zbornik Dvajset let samostojne Slovenije, ki so ga pred dnevi predstavili avtorji prispevkov Janez Janša, Igor Bavčar, Lojze Peterle in Ivan Oman. Ob tej priložnosti je predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle opozoril na poskuse zamegljevanja dogodkov okoli osamosvajanja Slovenije, zato si želi, da bi prihodnje generacije vedele, za kaj je pri osamosvajanju Slovenije šlo in kdo je bil nosilec tega projekta. Tedanji obrambni minister Janez Janša je ocenil, da se je po rezultatu plebiscita za osamosvojitev Slovenije začel boj za interpretacijo, član predsedstva v času osamosvajanja države Ivan Oman pa je opozoril, da se velikokrat romantično govori o enotnosti Slovencev pred dvajsetimi leti in sedanji razdeljenosti. Po njegovem se pozablja, da se je bilo treba tedaj za enotnost potruditi, saj so bile politične ovire velike. Urednik zbornika, ki ga bodo prejele vse splošne knjižnice v Sloveniji in dvanajst bibliobusov, je evropski poslanec Milan Zver.

Splošna participacija namesto dopolnilnega zavarovanja

Ministrstvo za zdravje bo prihodnji teden predložilo vladi v potrditev dokument nadgradnje zdravstvenega sistema do leta 2020, s katerim naj bi razrešili temeljno vprašanje spremembe financiranja zdravstvenega sistema, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Med drugim so se pristojna ministra za zdravje in finance ter predsednik vlade Borut Pahor dogovorili, da se za pokrivanje košarice zdravstvenih pravic poleg obveznega zdravstvenega zavarovanja uvede splošna participacija, ki bi tako nadomestila dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Splošna participacija bo vzpostavljena in diferencirana na osnovi dohodka posameznika in bo predstavljala bolj solidaren in pravičnejši način zbiranja sredstev za potrebe zdravstva in dolgotrajne oskrbe, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ovadili nekdanjega veleposlanika

Nekdanjega veleposlanika v Španiji Petra Reberca naj bi koprski kriminalisti ovadili zaradi več spolnih napadov na otroka, mlajšega od 15 let. Kot poročajo Primorske novice, naj bi preiskovalni sodnik nekdanjega veleposlanika po zaslišanju izpustil na prostost. Ministrstvo za zunanje zadeve je Reberca z mesta veleposlanika v Španiji odpoklicalo lani poleti, zaradi finančnih nepravilnosti na veleposlaništvu pa so ga oktobra odpustili. Ministrstvo je zoper Reberca podalo tudi prijavo suma gospodarskih kaznivih dejanj.

Popovič prepričljivo zmagal

Na nedeljskih županskih volitvah v Kopru je prepričljivo zmagal Borut Popovič, ki bo tako koprski župan že tretji mandat zapored. Podprlo ga je več kot 69 odstotkov volivcev, ki so skupnemu kandidatu SD, Zares, LDS in stranke Oljka Janezu Starmanu namenili 21,61 odstotka glasov, kandidatki SLS Olgi Franca 4,49 odstotka, kandidatu SDS Stefanu Kocjančiču pa 1,87 odstotka glasov. Na volitvah sta se najslabše odrezala kandidata Akacij Marko Brecelj in SMS - Zelenih Dragan Sadžak. Tudi na volitvah novega mestnega sveta je prepričljivo zmagala Popovičeva lista Koper je naš, ki bo imela po novem kar 19 mestnih svetnikov, po tri svetnike bosta imela SD in Oljke, dva svetnika DeSUS, po enega svetnika pa SLS, SDS in Zares. V mestnem svetu bodo sedeli tudi trije pripadniki italijanske narodne skupnosti. Nedeljskih volitev se je udeležilo nekaj več kot 48 odstotkov volivcev.

Sprejeli novelo zakona o vzpostavitvi etažne lastnine

Državni zbor je ta teden sprejel novelo zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Novela omogoča hitrejše in lažje opravljanje postopkov vpisa etažne lastnine in določitve funkcionalnega zemljišča pri stavbah. Podprle so jo vse poslanske skupine. Novela med drugim prinaša prednostno obravnavo na sodiščih za vse začete postopke do leta 2013, s čimer bodo prispevali k usklajevanju evidenc v zemljiški knjigi, ki se nanašajo na etažno lastnino z dejanskim stanjem.

Bruselj opozarja na primanjkljaj

Evropska komisija ocenjuje, da Slovenija ne izvaja dovolj velikega napora pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja, saj je načrtovani primanjkljaj prevelik glede na zastavljen cilj, da se zniža pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2013, je v torek povedal finančni minister Franc Križanič. Minister je pojasnil, da so komisijo seznanili, da že pripravljajo varčevalen rebalans, obenem pa so zamrznili prevzemanje novih obveznosti od 9. junija naprej. Minister napoveduje, da bo v naslednjem letu sledilo bistveno hitrejše znižanje primanjkljaja. »Če bo šlo vse v smeri, v kateri gre, bomo maastrichtski kriterij verjetno dosegli že pred letom 2013,« je dejal.