Predpisani šibkejši solariji

Za namene kozmetičnega sončenja se po novem lahko uporabljajo le solariji tretjega razreda.

Vrhunec počitniške sezone je pred vrati. Večina počitnikarjev se odpravlja v tople kraje, kjer se je nemogoče do popolnosti izogniti soncu. Nekateri ljudje menijo, da je priporočljivo, če se na močno sonce pripravimo tako, da hodimo v solarij, drugi temu nasprotujejo. »Uporabo solarijev zdravniki močno odsvetujemo, saj ne prinašajo nobenih prednosti, hkrati pa pomembno povečujejo poškodbo kože in tveganje za nastanek rakavih bolezni kože. Poleg tega vplivajo na prezgodnje staranje kože,« je povedal Miloš Pavlovič, specialist dermatovenerologije, ki pravi, da so solariji bolj nevarni od sonca predvsem zato, ker je količina ultravijoličnih žarkov, ki jih absorbira koža med nekajminutnim obsevanjem, nekajkrat večja kot ob izpostavljanju soncu. Sočasno pa je odnos UV A in UV B žarkov umetno spremenjen, tako da se s solariji dobi precej več UV A obsevanja kot v naravnem okolju.

Ponudniki sončenja v solarijih pa po drugi strani menijo, da je tveganje za kožo majhno, če se solarij pravilno uporablja, upošteva vsa navodila in priporočila ponudnikov. »Pri sončenju po priporočilih je tveganje za obolenja kože minimalno. Se pa tveganje močno zviša, če s sončenjem pretiravamo. Sončenje v solarijih je nevarno tudi zato, ker pri preveliki količini ne opazimo takojšnjih sprememb kože, kot recimo opekline pri sončenju v naravi. Razlog je v različnem deležu UV A in UV B žarkov v solariju in pri sončni svetlobi,« je pojasnil Aco Trampuž, direktor podjetja, ki poleg drugih storitev ponuja sončenje v solarijih.

Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, po novem predpisuje, da se za namene kozmetičnega sončenja lahko uporabljajo le solariji tretjega razreda. To pomeni, da mora biti po novem večina solarijev do štirideset odstotkov šibkejša, oziroma da so najmočnejši prepovedani. »Pri tem je pomembno vedeti, da pri moči solarijev v bistvu govorimo o moči žarnic. S tem pa je tudi nevarnost prevelikega odmerka pri sončenju močno zmanjšanja. Za stranke pa to pomeni tudi, da se podaljšuje čas sončenja za dosego enakega učinka,« razjasni Trampuž. Pravilnik nadalje določa, da mora biti tako v čakalnici kot v prostoru solarija na vidnem mestu nameščeno obvestilo, na katerem so dana navodila za varno uporabo, opozorilo o tveganjih za zdravje in navodila o omejitvah glede uporabe solarija. Pri uporabi za kozmetične namene so prepovedane tudi zdravstvene trditve o pozitivnih učinkih izpostavljanju UV sevanja v solarijih na zdravje ljudi. Za ponudnike umetnega sončenja se z novim pravilnikom pojavlja finančni problem, saj je potrebno solarije redno preverjati, cene za to pa so zelo visoke. »Cena merjenja enega solarija znaša štiristo evrov. Čas, ki ga porabi tehnik, da to opravi, pa je približno dvajset minut. Se pravi, da nekdo z napravo, ki stane do dva tisoč evrov, zasluži povprečno slovensko plačo v manj kot eni uri dela,« je dejal Trampuž, ki meni, da je pravilnik podjetniško izkoriščen, saj v Sloveniji obstaja le en ponudnik, ki lahko na podlagi merjenja podeli certifikat o ustreznosti solarija: »Na tem primeru bi opozoril, da poleg lobijev iz industrije, ki želijo razvoj k vedno večjim, močnejšim in boljšim, pogosto obstajajo tudi lobiji, ki so ravno tako iz industrije, in ki z zahtevami po standardih, omejitvah in merjenjih ta razvoj zavirajo v imenu zdravja ljudi. Oboji pa imajo enak motiv: lastni zaslužek.«