Stiki otrok po razvezi staršev (5)

Ko poslušam zgodbe otrok, katerih starši so se ločili, ne morem mimo misli, da se nekateri starši po razvezi vrnejo na stopnjo pubertetnikov. So na prostem trgu samskih ljudi in se tako tudi obnašajo. Kot da se morajo naužiti svobode, ki so jo (zakaj že?) menda izgubili v zakonu. Menjajo partnerje in vsako leto predstavijo nove svojim otrokom. Otroci se po njihovem mnenju čudno obnašajo, ker ne morejo razumeti, da imajo pravico do svojega življenja. Tega seveda nihče ne oporeka, le kanček odgovornosti več bi človek pričakoval. Temu primerni postanejo tudi stiki. So le ena izmed obveznosti, ki je umeščena nekje med službo in prostim časom. Ni najbolj žalostno to, da nekateri starši po razvezi pozabijo na otroke. Še bolj žalostno je za otroke, če imajo z njimi stike, pa ne čutijo nobene povezanosti in bližine. Če starš ne ve, kaj bi z otrokom počel, je čas, da razmisli, ali si otroka sploh zasluži. Preveč samoumevno je to lastninjenje in poudarjanje starševskih pravic. Otroci vedno čutijo, kdaj so breme in kdaj radost. Zato je prav, da se upoštevajo otrokove želje. Če otrok vsakič joče, ko je treba k očetu ali k materi, je treba ugotoviti, zakaj je tako. Ne sodimo prehitro, da je vsega kriv eden izmed partnerjev, ki ščuva otroka proti bivšemu partnerju. Vsak je sam odgovoren, kakšen odnos bo vzpostavil z otrokom, in razna podtikanja so le priročni izgovori, da se nekdo ne potrudi dovolj. Otroci prej ali slej ugotovijo, kdo je vreden njihovega zaupanja in časa, čeprav se na prvi videz mogoče zdi drugače. Vsakršno manipuliranje z otroki je nedopustno in v takšnih primerih, ko se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo imel otroka in koliko časa (in so razlogi v osebnih interesih), bi predlagala odvzem starševskih pravic, pa naj potem oba dokazujeta, da sta sposobna skrbeti za otroke. Prav tako je z urejanjem popoldanskih urnikov, za katere vemo, da so pri šolskih otrocih bolj polni kot pri mlajših. Če ima otrok redno dejavnost ali je povabljen na zabavo k prijateljem, ima to vsekakor prednost pred tem, da ima tisti dan stik z enim izmed staršev. Starši se morajo pri tem bolj prilagajati kot otroci, realnost pa kaže drugače.