Zakon pred ustavne sodnike

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ni dosegel pričakovanih učinkov, menijo v gospodarski, obrtni in trgovinski kot tudi zbornici davčnih svetovalcev.

Kranj – »Nasprotno od ciljev zakona se plačilni roki podaljšujejo, likvidnost pa slabša,« o učinkih zakona o preprečevanju zamud pri plačilih pravi Alenka Avberšek iz GZS. Po njenem rezultati do sedaj izvedenih obveznih pobotov kažejo nizko udeležbo dolžnikov, s tem pa njihovo izigravanje ne le moralnih načel poslovanja, ampak tudi zakonskih določil.

Zakon v praksi ni zaživel. »Finančna disciplina je iz dneva v dan slabša, likvidnost slovenskega gospodarstva se je zmanjšala, dolžniki, med njimi še posebej država, vsiljujejo vsak dan daljše plačilne roke. Posebno anomalijo v sistemu obveznega pobota predstavlja privilegiran status davčne uprave pri obvezujočem pobotu. Zaradi navedenega so spremembe zakona več kot nujne,« meni Alenka Avberšek v imenu več zbornic.

Predstavniki GZS, OZS, trgovinske in zbornice davčnih svetovalcev pa do razprave o nujnih spremembah zakona s predstavniki finančnega ministrstva niso prišli. »Prejeli smo zgolj sporočilo, da Vlada vztraja pri veljavni zakonski ureditvi, zlasti pri privilegiranemu statusu davčne uprave pri obveznih pobotih,« pravi Avberškova. Po njenem mnenju gospodarstvu ne preostane drugega, kot da zahteva ustavno presojo zakona in zadržanje njegovega izvajanja, saj naj bi zakon kršil vsaj dve ustavni načeli: enakost pred zakonom in pravico do svobodne gospodarske pobude.