Stiki otrok po razvezi staršev (4)

Vsekakor je najtežje pri ločitvi iti skozi vse čustvene stiske, ki se pojavljajo pri vseh vpletenih, in razumsko iskati rešitve. Vsaka stran ima svoje poglede in težko je prepričevati prepričane. Najbolj od vsega bodejo v oči borbe za skrbništvo, ki so v nekaterih primerih tudi borbe za denar. Vendar so to ponavadi računi brez krčmarja, saj ravno zaradi denarja prihaja do najbolj nečloveških manipulacij, ki pa jih seveda občutijo tudi otroci. Če sta dva starša enako odgovorna za otroka, kar naj bi tudi bila, ne glede na to, komu je dodeljen otrok, je zelo nečloveško razmišljati o tem, kdo bo otroka peljal k frizerju, kdo mu bo plačal smučarski tečaj ali kupil šolske potrebščine. Mar ni to otrok dveh zrelih ljudi? Ali je le plod dveh nezrelih pubertetnikov, ki se prepirata, kdo bo imel več koristi zaradi otroka? Kot bi se pogovarjali o kupčiji s krompirjem, ne pa o otroku. Recimo, da je otrok dodeljen materi, stiki so urejeni, otrok prehaja ob določenih dneh od enega do drugega, ima dve družini. Ko otrok odide k očetu, nese s seboj potovalko oblačil. Ko se vrne, jih prinese nazaj, polovica manjka, polovica je tako umazana, da se komaj operejo. Kdo je v tem primeru odgovoren za otrokova oblačila? Mama, ker je otrok dodeljen njej, ali oče, ki je otroka sprejel, ali oba? Odgovor je lahko samo zadnji, če govorimo o odgovornem starševstvu. Oblačila, zdravila, vneta ušesa, domača naloga, izgubljena knjiga nekje vmes – vse to je naloga dveh staršev. Sploh pri mlajših otrocih, starejši bodo tudi že sami poskrbeli za svoje stvari. Ne moremo se pogajati, kdo je bolj glavni starš in kdo dobi več denarja. Meni se ne zdi ravno izraz ljubezni do otroka, če oče otroku reče, naj mu kar mama opere oblačila, hkrati pa njegova nova partnerica pere oblačila za druge družinske člane. Kako se počuti otrok, ki nabaše v potovalko umazana oblačila, hkrati pa vidi očetovo partnerko, kako lika polbratove majice? In kako mu je, ko sliši še mamine vzdihljaje, ko ta odpre potovalko in jo v nedeljskem večeru čakata še pranje in likanje. Včasih pa še iskanje otrokove najljubše majice, ki je pozabljena obležala v neki drugi hiši, kjer je bil otrok le gost, ne pa družinski član.