Slovenci znamo biti uspešni

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Tržič / / 06:00

Mi se popolnoma razumemo, le za norce nas imajo nekateri, ki nas ločujejo in ubijajo ves optimizem, je dejal v soboto na proslavi v Podljubelju evropski poslanec Jelko Kacin.

Podljubelj – Veliko ljudi se je zbralo v soboto dopoldne v spominskem parku pod Ljubeljem, kjer je bila med letoma 1943 in 1945 ena od 48 podružnic taborišča Mauthausen in edino nemško koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh. V njem je bilo stalno od sedemsto do 1300 ujetnikov iz 17 držav, ki so skupaj z nekaj sto civilnimi delavci vrtali ljubeljski predor. Največ je bilo Francozov, Rusov, Poljakov, Jugoslovanov in Čehov. Dvaindvajsetim jetnikom je uspelo pobegniti, 37 pa jih je v taborišču umrlo. Njihova trupla so požgali v zasilnem krematoriju. Najmanj petsto jetnikov so poslali nazaj v Mauthausen, kjer jih je večina umrla v plinskih celicah. Partizani so taborišče osvobodili 7. maja 1945.

Na sobotni slovesnosti so se spomnili 66. obletnice osvoboditve taborišča. Med udeleženci so bili predstavniki organizacij taboriščnikov iz Mauthausna iz Avstrije in Francije ter predstavniki veteranskih organizacij, ki so položili vence k spomeniku interniranca. Posebnega pozdrava sta bila deležna edini slovenski še živeči interniranec na Ljubelju, 85-letni Franc Vidmar iz Ribnice in Francoz Jean Mathieu, ki je v soboto praznoval devetdeseti rojstni dan. Župan občine Tržič Borut Sajovic je v pozdravu povedal, da so se na tem koščku Slovenije dogajale pomembne stvari, zato je za tržiško občino posebnega pomena. Ljubeljski predor nas je nekdaj ločeval, danes pa nas povezuje. Želimo, da bosta prostor ob predoru in spominski park tudi s pomočjo države lepo urejena, je povedal tržiški župan in pohvalil uspešno sodelovanje Tržiča z občino Borovlje.

Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Jelko Kacin. »Zanikanje ali prikrivanje trpljenja kogarkoli, še posebej pa ogroženih skupin, je dejstvo, ki mora vsakega ozaveščenega državljana strezniti. Se sploh zavedamo, kako zelo je razširjena ksenofobija in homofobija med nami,« je dejal in spomnil na pretepanje tujih gejev in na napad na budističnega lamo v Ljubljani. »Aktivno moramo oblikovati javno mnenje in s svojim zgledom omogočiti prihajajočim generacijam, da razumejo in se opredeljujejo do strahot preteklosti in ne bodo ponavljale istih napak,« je povedal Kacin in zavrnil trditve, da smo Slovenci bolj razdvojeni kot pred dvajsetimi leti in da ne znamo sanjati, se veseliti in se smejati ter biti uspešni. »Znamo sanjati, znamo se smejati, znamo se veseliti in znamo biti uspešni. Mi se popolnoma razumemo, le za norca nas imajo nekateri, ki nas ločujejo in ubijajo ves optimizem v naših glavah,« je sklenil svoj govor Jelko Kacin.