Novih radarjev letos še ne bo
Prihodnje leto naj bi na avtocestah začeli uvajati t. i. sekcijsko merjenje hitrosti, na državnih cestah pa bo več stacionarnih radarjev.
Kranj – Agencija za varnost prometa v sodelovanju z več ministrstvi pripravlja Akcijski načrt za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti. Akcijski načrt je še v fazi medresorskega usklajevanja, zato Policija, ki je ena od subjektov, ki sodelujejo pri pripravi načrta, ne more napovedati, kdaj bo načrt merjenja dokončan in potrjen.
Letos sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah še ne bo, zagotavlja Nuška Tavčar, predstavnica policije za odnose z javnostjo pri notranjem ministrstvu: »Že od prihodnjega leta pa bi lahko postopno uvedli sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah, na državnih cestah pa bi hkrati vzpostavili mrežo stacionarnih merilnikov hitrosti.« Slednje bi postavili na točkah, kjer se najpogosteje pojavljajo prometne nesreče.
Kaj je sekcijsko merjenje hitrosti? Gre za merjenje povprečnih hitrosti znotraj vstopne in izstopne točke na določeni relaciji. Sistem deluje na principu prepoznave vozila v točki A (fotografira tablico vozila, določi obliko vozila in zabeleži čas vstopa) in detekcije vozila v točki B (fotografira tablico vozila in zabeleži čas izstopa vozila z odseka). Nato sistem izračuna povprečno hitrost in če je ta prekoračena, sistem poišče podatke o vozilu, kar se nato uporabi pri izdaji plačilnega naloga.
»Glavna prednost sekcijskega merjenja hitrosti je zavedanje voznikov, da vozijo znotraj sekcije, kjer se izvaja meritev povprečne hitrosti, kar na voznike deluje zelo preventivno. Hkrati je z vidika nadzora hitrosti ta bolj učinkovit, ker hitrost nadzorujemo na daljšem odseku, ne le točkovno,« pojasnjuje Nuška Tavčar. Ob morebitni postavitvi sistema (kot zapisano zgoraj, ga letos vozniki v Sloveniji še ne bodo videli, poznajo pa ga na bližnjih italijanskih avtocestah) bo eden od pogojev, da bo zagotavljal pričakovano stopnjo avtomatske prepoznave registrskih tablic in nadaljnjo avtomatsko obdelavo podatkov, kar uveljavljeni sistemi že omogočajo.
Mednarodne izkušnje kažejo, da takšen sistem preventivno vpliva na voznike, da spoštujejo omejitve hitrosti, posledično pa se je na nadzorovanih odsekih bistveno izboljšala prometna varnost, zato z vidika vpliva na prometno varnost takšni sistemi nimajo slabosti. »Pri postavitvah sistemov za sekcijsko merjenje hitrosti je ključna pravilna izbira sekcij, ki možnosti za izigravanje sistema zmanjšajo na minimum, vsekakor pa je najpomembnejše, da postavitve omenjenih sistemov preventivno delujejo na čim več voznikov,« pravijo na Policiji.
Policija sicer ne načrtuje, da bi ob morebitni uvedbi sekcijskega merjenja hitrosti opustila druge vidike nadzora na avtocesti (stacionarno merjenje, uporaba video nadzornih sistemov provida), s katerimi bomo na avtocestah tudi v prihodnosti nadzirali omejitve hitrosti. In stroški? Na Policiji jih še ne morejo oceniti, vsekakor pa so odvisni od vrste dejavnikov: ali se bo sistem postavljal samostojno, ali se za postavitev sistema uporabi obstoječa infrastruktura (cestni portali), pa tudi stroškov, ki so povezani s postavitvijo sistema in stroškov za avtomatsko obdelavo podatkov.