Poletna osvežitev

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / / 06:00

K visokim poletnim temperaturam se prileže kaj osvežilnega. Recimo jogurt, kefir, sladoled, sirotka, ohlajen čaj, domač metino-melisin sirup, sveže vrtnine, pečen sir s solato ...

Meta in melisa

V vrtovih ali pa kot razkošje zelišč v lončkih sta pogosta sopotnika meta in melisa, iz katerih lahko pripravimo odličen sirup. Metino-melisin sirup so prejšnji teden pripravljali dijaki prvega letnika Biotehniškega centra Naklo smeri naravovarstveni tehnik pri praktičnem usposabljanju z delom. Po receptu potrebujete tri kilograme sladkorja, tri litre vode, zajeten šop melise in mete ter deset dekagramov citronske kisline. Meliso in meto očistite vseh rjavih listov in operete ter narežete skupaj s stebli. Sladkor raztopite v vodi in zavrete, odstavite in pustite stati pet minut. Nato dodate meliso in meto, premešate in pokrito pustite stati štiriindvajset ur. Naslednji dan pijačo precedite in primešate deset dekagramov citronske kisline. Nalijete v čiste steklenice in sirup je pripravljen. »Lahko pa vejico melise, po želji zraven tudi rezino limone daste v liter ohlajene vode, pustite v hladilniku in že imate osvežilen poletni napitek,« je povedala Majda Kolenc Artiček, vodja promocije v Biotehniškem centru Naklo. Melisa, drobnjak, timijan in bazilika so po njenih besedah nasploh začimbe in zelišča, ki jih dodajamo poletnim jedem. »Če pa na hitro na olivnem olju skupaj s česnom prepražimo na drobno sesekljan majaron, timijan, rožmarin in liste sivke, dobimo okusno polivko za testenine. Lahko dodamo smetano za kuhanje oziroma paradižnik,« je še predlagala Majda Kolenc Artiček.

Sirotka

»Sirotka je vsesplošno uporabna, vsebuje lahko prebavljive beljakovine. Zaradi sestave je lahko tudi precej izotonična. Dobimo jo iz poltrdega sira; to je primarna sirotka, ki vsebuje še aktivne mikroorganizme in je kiselkastega okusa. Če pa sirotko pasteriziramo, dobimo obstojno sladko sirotko, ki se uporablja kot osnova za pripravo pijač. Receptur je ogromno, k sirotki se zelo podajo agrumi; v mešalniku jo zmešamo z nekaj sadja in imamo osvežilen napitek,« je povedala Vanja Šubic, učiteljica strokovnih modulov z živilskega področja. Zanimiva je tudi skuta iz sirotke, ki se imenuje sirarska oziroma albuminska skuta; ker ni kisla, je lahko tudi osnova za kombinacije s sadjem. »Pogosto se napačno prevajajo italijanske, francoske recepture, v katerih je skuta; v resnici gre za albuminsko skuto in ne skuto, kot jo poznamo pri nas. Naša skuta je malce drugačna, rahlo kiselkasta in se drugače obnaša. Rečemo skuta, v bistvu pa bi mogli naši skuti reči sveži sir,« je poudarila Tatjana Šubic, učiteljica strokovnih modulov z živilskega področja, in dodala, da sirotko na šoli redno polnijo in imajo tudi redne kupce, ki prihajajo ponjo: »V zadnjih letih je vse več ljudi ozaveščenih in ne jemljejo več sirotke kot stranski proizvod, tako kot včasih, ampak jo jemljejo kot hranilo. Posušena sirotka je recimo tudi osnova za vse napitke športnikov. Če boste pogledali sestavine bobi palčk ali pa bar-ploščic, boste prebrali, da je med njimi tudi sirotka v prahu. To je vse taista sirotka. Ima določene biološke lastnosti, pa še hranljiva je. Krasna je pri peki kruha, kruh je obstojen, ne drobi se. Če kdo sirotke ne mara, pa jo boste dodali k testu za kruh, sploh ne bo opazil, da je sirotka v njem.« In kot je še dodala Tatjana Šubic, imajo sirarji lepe roke, ker sirno zrno oblikujejo z roko: »To pa zato, ker ima rahel, kiselkast Ph, kar je dobro za kožo. Roke so mehke, nežne.«

Kefir

»Kefir spada med fermentirane mlečne izdelke. Lahko ga delamo doma, za kar potrebujemo kefirna zrnca. »Če želite dolgo časa vzdrževati kefir, priporočam, da imate samo za pripravo kefirja nerjavečo posodo, cedilo, žlico in zajemalko, zato da se ne mešajo vonjave, okusi. Mleko naj bo zmeraj prekuhano, da se ne zruši razmerje mikroorganizmov. Mleko ohladimo na sobno temperaturo (na 23 stopinj Celzija) in damo vanj kefirna zrnca. Ta zrnca pretvarjajo mlečni sladkor v mlečno kislino, ki povzroči, da mleko postane čvrsto. Vsebino lahko malo pretresemo. Pustimo dan ali pa dan in pol, da nastane čvrsto mleko. Premešamo in damo na cedilo; kar steče, je kefir, na cedilu pa ostanejo kefirna zrnca. Ta zrnca precepljamo naprej. Zrnca lahko zmrzujemo, res pa kefir tudi do dva tedna ne bo tako okusen, ker se mora zopet vzpostaviti ravnovesje. Zrnca lahko shranimo tudi v hladilniku. V tem primeru jih damo v manjšo posodico z malo mleka, tako da še vedno imajo hrano. Zapremo in shranimo v hladilnik tudi za štirinajst dni,« je povedala Tatjana Šubic.

Navsezadnje, poleg tega, da zdravo jemo, je pomembno tudi gibanje. Če niste vedeli, je od šolskega posestva v Strahinju prijetna družinska pešpot proti Dupljam. Na poti bodo odrasli navdušeni nad naravo, otroci pa verjetno bolj nad živalmi na šolskem posestvu, kot so ribe v ribniku, račka z mladički, konji, krave, zajček …