Lepote hrvaškega Jadrana

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. junij 2011 / 06:00

Greste letos kaj na morje? Ste med tistimi, ki si poletnega dopusta še predstavljati ne morete brez vsaj nekaj dni, preživetih ob morju? Pred poletjem 2011 je izšla knjiga, monumentalna fotomonografija, ki nam lepo in prepričljivo pričara Lepote hrvaškega Jadrana. Tak je njen naslov, podnaslov pa Naravni in kulturni biseri. Avtor izjemnih in številnih fotografij je Dario Žagar, besedila pa Neven Šerić. Knjiga vam lahko služi za duhovno pripravo pred potjo na morje ali pa se ob njej grejete v mrzlih zimskih dneh. Rad bi tudi, da je ne pomešate z odnosi in zapleti med hrvaško in slovensko državo oziroma med njunimi politiki. Knjiga govori o morju, ki je nam poleg slovenskega Jadrana najbližje in eno najlepših na svetu. Za pokušino sledi daljši odlomek iz uvoda in nekaj fotografij. Več pa v knjigi in na – Jadranu samem.

»Na kratko bi danes turistično podobo Republike Hrvaške lahko opisali kot raznoliko pokrajino na majhnem geografskem prostoru s prijetnim in blagim podnebjem. Kako z besedami pričarati več kot 2600 sončnih ur na leto, prijetne temperature morja, poleti med 25 in 27 °C, in stabilna anticiklonska obdobja? Precejšen del Hrvaške je danes eno izmed najbolj prijetnih območij za življenje v vsem Sredozemlju. Tukaj prevladuje jadranska obala z zaledjem. Ta, po reliefu tako nenavadna, a turistično zelo privlačna krajina je nastala kot posledica naplavljanja morja po ledeni dobi. Ko se je del Dinaridov potopil, so vrhovi gora izoblikovali verigo otokov, otočkov in čeri, kakršne ni drugje v Sredozemlju. Na severozahodnem delu dominira razčlenjeni polotok Istra z nizom zaščitenih zalivov in izrednimi zgodovinskimi mesti z obilico kulturnozgodovinskih ostalin iz antike, Bizanca, renesanse in vse do novejših civilizacij. Za Kvarnerski zaliv in Kvarnerić, ki sta izredno dobro ohranjeni pokrajini, so značilne okolju primerne urbanistične rešitve. Vzhodno od Kvarnerskega zaliva se dvigajo prav veličastni reliefi, med katerimi dominira gorovje Velebit. Poseben rastlinski in živalski svet, pa razgledi na skorajda nestvarne pokrajine nikogar ne pustijo ravnodušnega. Naravne lepote in nasprotja so tudi značilnost velebitskega zaledja …

Hrvaška obala z zaledjem je za številne ljubitelje narave še neraziskan eldorado, saj tod raste več kot 4200 rastlinskih vrst, v jadranskih globinah pa so do danes našteli več sto vrst užitnih rib, glavonožcev, rakov in školjk. V osrednjem delu Jadrana, južno od Velebita, osvaja Dalmacija z otoškimi in obalnimi krajinami, pa tudi z arhitekturo starih mest. Vrstijo se mesta muzeji Zadar, Šibenik, Trogir in Split. Na morju jo pred močnimi vetrovi ščiti naravni valobran, 44 km dolgi Dugi otok. V njegovem zaledju je posebnost niz notranjih otokov. Če gremo naprej proti vzhodu ob Kornatskem otočju, temu delu Jadranskega morja ni para na svetu. Otokov, otočkov in čeri Kornatskega arhipelaga do danes še nihče ni točno preštel, tako da navadno govorimo, da jih je med 120 in 150. Starejši prebivalci Kornatov nas prepričujejo, da jih je toliko, kot je dni v letu, če jim dodamo še tiste najmanjše čeri, ki se dvignejo iz morske modrine med oseko. V južnem delu Dalmacije pa so reliefne značilnosti otokov in smer, kako so obrnjeni, čisto drugačne. Veliki otoki Brač, Šolta, Hvar, Vis, Korčula, Mljet in Lastovo so poseljeni že od pradavnine, zato tam odkrivajo doslej neznane arheološke sledove skoraj vsak dan. Izredno lepe naravne plaže, v zavetju rtov, strmih obalnih pečin in po skritih zalivčkih so zgodba zase. Z otoških razgledišč se odpirajo slikoviti pogledi proti odprtemu morju ali strminam Biokova in drugih dalmatinskih pogorij. Idilična otoška mesteca so kljub turističnemu razvoju ohranila avtohtonost doživetij in življenja, vse to pa dopolnjujejo izjemna kulturna dediščina, izredna vina in olivno olje posebnega okusa. Še posebno doživetje so Elafiti, Jelenji otoki, ki ležijo blizu osupljivega polotoka Pelješca.

Na najjužnejšem delu hrvaškega kopna pa kraljuje jadranski dragulj – Dubrovnik, z dragocenimi sakralnimi objekti, palačami in galerijami, ki so zakladnice umetniških del izredne vrednosti. Mesto, ki ga obdaja mogočno obzidje z renesančnimi stolpi, je vpisano na seznam svetovne dediščine pri Unescu. Na istem seznamu so še Evfrazijeva bazilika v Poreču, stolnica sv. Jakoba v Šibeniku, zgodovinsko mestno jedro Trogirja, Dioklecijanova palača v Splitu in Starigrajsko polje na Hvaru …« - Ste bili v teh krajih, jih videli in doživeli? Bi jih obiskali vsaj še enkrat? Sezona je pred vrati, poti so odprte. Knjiga o lepotah hrvaškega Jadrana pa vam te pričara tudi doma.