Rožlin v rožnati izvedbi

Rožlin za lepo barvo

"Med vrtnimi cvetlicami pač ne smemo pogrešati rožlina. Ko je dobra narava obarvala te živo pisane cvetove, je z barvo v sleherni cvetni list kanila kapljico zdravilnega soka," je o rastlinici, ki blesti v različnih barvnih odtenkih, najbolj pa v temno škrlatno rdečem, pred stoletjem in pol zapisal čislani župnik in zdravilec Sebastian Kneipp. Rožlin, ki daje čajem in napitkom v prvi vrsti lepo barvo, je med drugim pomočnik pri ohranjanju gladke, mladostne in voljne kože.

Gremo v litijo …

Rožlin (Althaea rosea) naj bi bil prvotno doma nekje na Orinetu, a že dolgo jemlje navdušene poglede tudi po Stari celini. Na vrtu si ga je posadil že srednjeveški človek, v toplejših predelih pa se je iz vrtov razširil tudi v naravo. Popel, litija ali meček je nekaj poljudnih imen, ki jih je rožlinu nadel slovenski človek. Rad je imel to postavno rastlino s skoraj dva metra visokim steblom in kar do deset centimetrov širokimi cvetovi različnih barvnih odtenkov – od rožnatih, škrlatnih, rdečih, vijoličastih, črno rdečih, črno rjavih, do kremasto rumenih in belih. Ko je rožlin poleti v vsej svoji lepoti cvetel v domačem vrtu, so naše babice sproti trgale cvetove in jih na hitro posušile, da so ohranili svojo močno barvo.

Slezov sorodnik

Že na prvi pogled opazimo, da mora biti rožlin v sorodu z navadnim slezom (Althaea officinalis) in gozdnim slezenovcem (Malva sylvestris), saj jima je precej podoben. Vse tri uvrščamo v družino slezenovk, ki slovijo predvsem po tem, da vsebujejo obilo sluzi. Nekateri imajo rožlin le za okrasno rastlino, za zdravilno rabo pa raje naberejo slez in slezenovec, čeravno naj bi vsi trije imeli enake zdravilne učinkovine.

Rožlinove sopare

Že prej omenjeni Sebastian Kneipp je bil prepričan, da čaj iz rožlinovega cvetja, posebej iz cvetja črnega rožlina, zdravi bolezni v vratu in mehča zasluzenost v prsih. Še bolj zaleže, če ga mešamo z lučnikom (Verbascum). Hvalil je tudi rožlinove sopare, bodisi za vdihavanje ali za ušesa.

Proti kašlju

Že naše babice so ugotovile, da cvetni listi temnocvetnih oblik rožlina dajo čajem in napitkom posebno lepo barvo, poleg tega pa lahko učinkovito pripomorejo k pomirjanju kašlja. Cvetovi namreč vsebujejo obilo sluzi, ki blažijo katarje zgornjih dihalnih poti in kašelj. Pripomorejo tudi k pospešenemu izločanju seča in ledvičnih kamnov. Z rožlinovim čajem so svoj čas celili rane in zdravili vnetja in čire na želodcu. Rožlin lahko služi tudi za grgralo pri vnetjih v ustih in grlu. Obkladke uporabljamo pri kožnih vnetjih, pri srbeči in suhi koži ter za ohranjanje gladke, mladostne in voljne kože.

Pripravimo preliv

Zdravilne rastline, ki vsebujejo sluzi, pripravimo na hladen način. Tako storimo tudi z rožlinom, ki ga pripravimo v obliki preliva: dve žlički cvetnih listov namočimo v hladno vodo in pustimo, da stoji nekaj ur. Pred pitjem napitek segrejemo do primerne temperature. Rožlin le redko uporabljamo za samostojen čaj, pogosteje ga dodajamo prsnim ali kakšnim drugim čajnim mešanicam.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 15. julij 2016 / 18:08

Župan nezadovoljen z gradbinci

Kamniški župan Marjan Šarec gradbincem sporoča, naj opustijo logiko »za občino je dobro«. Razočaran nad ohlapnimi normativi v gradbeništvu in neresnim delom nekaterih izvajalcev je te dni napisal pism...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 13. oktober 2022 / 15:48

Predstavili čaj»za vedre trenutke«

Navdih za nastanek čaja je bil zdravnik Gregor Voglar.

Šport / četrtek, 13. oktober 2022 / 15:45

Najhitreje tekla Grbić in Amerškova

Kranj – Zmagovalec sobotnega 6. Teka za Kranj – Me­moriala Vincenca Drakslerja na 10 kilometrov je Kranjčan Dino Grbić (AK Kranj) s časom 31:43. Za njim sta v cilj pritekla Luka Grahelj (32:14) in...

Izleti GG / četrtek, 13. oktober 2022 / 15:41

En otok, dve državi

Ciper – rojstni kraj boginje Afrodite, stičišče grške in turške kulture, zakladnica pestre zgodovine, ki še danes buri domišljijo s številnimi legendami, ostanki neolitskih vasic, beneških zidov, b...

Rekreacija / četrtek, 13. oktober 2022 / 14:25

Jesenska idila

Montusel (1881 m n. m.) – Karnijske Alpe. Razglednik na jugovzhodnem delu izrazite gorske skupine Zuc dal Bor, ki mu Slovenci radi rečemo kar Čuk. Strm vzpon po panoramskih poteh.

Gorenjska / četrtek, 13. oktober 2022 / 14:23

Rožnati oktober

Združenje Europa Donna Slovenija letos zaznamuje 25 let ozaveščanja o raku dojk, zagovorništva bolnikov in podpore bolnicam in njihovim svojcem ob spoprijemanju z diagnozo.