Angleška kraljica, ki ni nikoli stopila na angleška tla

Seveda so vprašanja na dlani: Katera? Kdaj? Kako? ... Okronana na Cipru. Kot žena Riharda Levjesrčnega od 1191 – 1199. Berengaria Navarrska, hči Sancha VI., Modrega. O ženskah se v srednjem veku – razen redkih izjem – ni veliko pisalo. Zato o Berengarii vemo le malo. Naj bi bila temnolasa in črnooka lepotica. Njen brat naj bi bil povabil Riharda na turnir v Pamplono, kjer se je Levjesrčni zagledal vanjo in ji pisal pesmi kot pravi trubadur. Leta 1190, potem ko je postal angleški kralj, je poslal svojo mater snubit Berengario. Rihard je osvojil Ciper in po številnih skoraj pustolovskih zapletih je Rihardov kaplan, poznejši škof v Le Mansu, Jean de Evereux poročil kraljevski par in okronal Berengario za angleško kraljico. Riharda in Berengario si na Cipru lastijo kot srečen, zaljubljen par, a sladkost medenih tednov se je kdo ve kdaj spremenila v strup. Levjesrčni, ki ni bil posebej uspešen v križarskih vojnah, se je znašel še v ujetništvu nemškega cesarja, iz katerega ga je odkupila mati 1194. A ko se je vrnil v Poitou, si z ženo nista ustvarila skupnega ognjišča. O tem, kaj je botrovalo odtujenosti, lahko samo ugibamo. Nekateri zgodovinarji domnevajo, da je bila kraljica jalova. 6. aprila 1199 je Rihard padel, zadet od sovražne strelice in umrl materi na rokah. Berengaria je živela do 1230. Njeni posmrtni ostanki počivajo v katedrali v Le Mansu. Berengaria, ki nikoli ni vladala v Angliji, je na Cipru huda konkurenca boginji Afroditi, ki naj bi prišla iz vode pri znameniti skali z njenim imenom na jugozahodni strani otoka. Seveda sta na svoj način prisotna tudi Shakespearova Desdemona in Othello. Othello kot dobro suho rdeče otoško vino, s katerim so mi postregli ob jedi kleftiko.

Kleftika – meso na tatinski način

Tatovi drobnice so si pojedino lahko privoščili le naskrivaj; nič ni smelo dišati, nikoder se ni smel videti dim, zato so pekli skrito, v glinenih posodah pod zemljo.

Za štiri osebe potrebujemo: 1 kg ovčke ali kozlička (lahko tudi kokoši ali teletine), sok 1 neškropljene limone, origano, timijan, sol, poper, po želji 1 kg krompirja in 1 čebulo; lahko tudi kozarec belega vina ali majhno pločevinko piva.

Meso pečemo v zaprti posodi; lahko je nepregorna, železna ali glinasta, imeti pa mora pokrov, ki dobro tesni. Meso dobro natremo z limonovim sokom, ga solimo in popramo. Izberemo srednje velike krompirje in jih olupimo in ne prerežemo. Damo jih okoli mesa kot tudi olupljeno čebulo. Meso prelijemo z oljem, dišavnice pa pritisnemo ob meso. Pokrijemo pekač in ga damo v pečico, ogreto na 165 do 175 stopinj, ter pečemo najmanj dve uri in pol, odvisno od tega, kakšno meso izberemo. Dodatek vina ali piva je mlajšega izvora in ni nujen. Zelo preprosta jed je tudi afelia.

Afelia ali svinjski golaž po ciprsko

Za štiri osebe potrebujemo: 800 svinjine, narezane na kosce, 1 žlico koriandrovih semen, 1 žličko zrn črnega popra, sol, 1 veliko čebulo, 60 ml oljčnega olja, 375 ml rdečega vina, 150 ml kurje juhe.

Meso narežemo na 3 cm velike kocke. V terilniku zdrobimo koriandrova semena ali jih zmeljemo. Žličko popra prav tako stremo v terilniku. Meso damo v skledo, ga posujemo z začimbami, premešamo in v hladilniku mariniramo čez noč. Naslednji dan na 2 žlicah oljčnega olja dobro opečemo meso in ga vzamemo iz kozice. Vlijemo vanjo preostalo olje in na kolobarčke narezano čebulo; pražimo, da čebula postekleni. Nato damo meso nazaj v kozico, začinimo, zalijemo z vinom in juho in na majhnem ognju kuhamo 1 uro. Postrežemo z bulgurjem (vrsta pšeničnega zdroba).