Zelenjava z okusom in energijo

Andreja Hribovšek in Mih Lindič sta se pred desetimi leti iz mesta preselila na vas, saj sta si želela več stika z naravo. Danes v Motniku vodita uspešno Ekološko kmetijo Pri Jernejk, ki je znana predvsem po zdravi zelenjavi.

Kmetija Pri Jernejk, kakor se po domače reče domačiji v Motniku na skrajnem robu Gorenjske, je danes ena bolj znanih ekoloških kmetij daleč naokoli, čeprav pred desetimi leti še ni nič kazalo na to.

»Prej sva oba živela v Kamniku, kjer mi je preprosto zmanjkalo neke vizije. Cele dneve sem delala v trgovini s tekstilom, sonca praktično nisem videla in ugotovila sem, da si tega preprosto ne želim več. Podobne želje je imel Mih, narava naju je združila in preselila sva se na kmetijo v Motnik, od koder sicer izvira moj oče. Kot otrok sem tu in tam pomagala pri kakšnih kmečkih opravilih, a tja se nisva preselila z načrti, da bi kmetijo obudila in se ukvarjala s pridelovanjem zelenjave in sadja. To je nato prišlo samo od sebe. Ko se je pokazalo, da od tega lahko oba tudi preživiva, pa sva se brez pomislekov odločila za ekološko kmetovanje,« se začetkov življenja na vasi, s čimer sta sledila svojemu srcu, spominja Andreja Hribovšek, ki ima danes status kmetice.

Začelo se ni prav nič obetavno. Prvo leto sta zasadila nasad jagod, a ga je poplava v celoti uničila. Andreja in Mih se danes tega sicer spominjata s smehom in dodajata, da je tista poplava odnesla vse slabo in jima postavila dobre temelje za nov začetek. Danes obdelujeta približno pol hektara površin. »To je precej malo, a hkrati veliko, ker večino obdelujeva ročno in želiva vse površine kar se da izkoristiti,« razložita in priznata, da sta prva leta prebrala veliko knjig o kmetovanju in se udeležila nekaj tečajev. V bližini domače hiše imata sadovnjak s starimi sortami jabolk, hrušk in sliv, orehi, malinami in rdečim, črnim in belim ribezom. Njun vsakdan se začne že zgodaj zjutraj, ko se odpravita na eno od svojih dveh njih, kjer raste raznovrstna zelenjava – solate, krompir, bučke, paradižnik, paprika, čebula in česen, por, redkvice, ohrovt, zelje, fižol, korenje in še mnogo drugega. Pravita, da ne sadita načrtno, da je povpraševanja na ljubljanski in kamniški eko tržnici največ za zelenjavo, a da se vsako leto posebej odločita, kaj bosta posadila in posejala. »Zelenjava iz trgovskih centrov sicer odlično izgleda, a ta hrana je prazna. Najina zelenjava pa je polna energije in ima okus, zato teh pridelkov ni težko prodati in jih potrošniki čedalje bolj cenijo,« pravi Mih. Za večino semen poskrbita sama, saj je stare sorte v trgovinah danes že nemogoče dobiti, zato imata na delu njive pravo semensko banko.

Po potrebi gnojita z oslovskim gnojem (družbo jima na kmetiji poleg dveh psov in dveh vietnamskih prašičkov delata tudi dve oslici), rastline škropita z zeliščnimi čaji in drugimi naravnimi pripravki, uši lovita z zasajenimi kamilicami. Imata tudi čebelnjak in permakulturni vrt, že nekaj let pa gojita šitake in bukovega ostrigarja, znana pa sta tudi po pirinih izdelkih in okusnih sadnih marmeladah in paradižnikovi omaki.

Brez velikopoteznih načrtov in večjih skrbi v svojem načinu življenja neizmerno uživata, ker pa si želita to znanje prenesti tudi na mlajše, vsako leto organizirata naravoslovne dneve in avgustovske večdnevne tabore za osnovnošolske otroke.