Ko toča klesti, je prepozno

Država spodbuja zavarovanje kmetijskih posevkov, plodov, nasadov in živali s sofinanciranjem premije, letos bo za to namenila 13,3 milijona evrov. Lani je bila porabljena le dobra polovica denarja.

Kranj – Vlada je ob koncu lanskega leta sprejela uredbo o zavarovanju kmetijske pridelave in ribištva, ki za razliko od prejšnjih tovrstnih uredb ne velja le za eno leto, ampak za več let. Uredba ohranja sistem zavarovanja, kot se je uveljavil v zadnjih letih. Država bo tudi letos enako kot lani 50-odstotno sofinancirala premijo za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali, slane, poplave in viharja, k premiji za zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oz. usmrtitve ter ekonomskega zakola zaradi bolezni bo prispevala trideset odstotkov, enak delež pa tudi k premiji za zavarovanje vodnih živali v ribogojnicah pred poginom zaradi bolezni.

Zavarovanje posevkov, nasadov in plodov je navzgor omejeno z zavarovalno vsoto, ki za pšenico znaša 825 evrov na hektar, za ječmen sedemsto evrov, za ajdo šeststo evrov, oves sedemsto, zgodnji krompir 7500, pozni krompir 6400, silažno koruzo 1200, enokosni travnik 240, dvokosni travnik 360, tri- in večkosni travnik 680, pašno kosni travnik 240 in planinski pašnik dvajset evrov, za deteljo 472, lucerno 720, jagode 17.000, jabolka 10.500, travniški sadovnjak tri tisoč evrov na hektar … Zavarovalno kritje je z odbitno franšizo najmanj 15 odstotkov zavarovalne vsote. Višina premije je odvisna tudi od premijske stopnje, ki je na različnih območjih za različne pridelke različna in je odvisna od poslovne politike zavarovalnic.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos za sofinanciranje zavarovalne premije namenilo 13,3 milijona evrov ali približno milijon več kot lani, ko pa je bilo porabljenih le 6,7 milijona evrov. Zavarovalnice so lani sklenile nekaj več kot 19 tisoč zavarovalnih polic ali približno enako kot leto prej. Lani se je v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšala skupna površina zavarovanih kmetijskih zemljišč (brez travnikov in pašnikov), zavarovanje živali in hmelja, povečalo pa se je zavarovanje drugih kmetijskih rastlin in prašičev.