Še dvajset dni pouka

Ob jagodah in češnjah, ob vonju pokošene trave in v svetlih večerih si ne morem kaj, da ne bi kot otroci pogledovala na koledar. Koliko dni je še do počitnic? Kakšno je bilo šolsko leto, ki se izteka? Kaj smo se naučili, spoznali, pridobili? Predvsem kar se tiče dobrih navad, ne toliko znanja, ki je le stranski produkt navad. Težko je takole v dvajsetih dneh pridobiti nove navade, če nam to ni uspelo čez leto. Ena izmed navad je pisanje domačih nalog. Kdo jih piše, kdaj naj bi jih delali in kako – o tem sem že veliko pisala. V tem trenutku vsi starši že vemo, ali smo ta izpit opravili ali bomo potrebovali popravni izpit. Če še vedno stojite zraven otroka pri vsakem računu, se splača razmisliti, kako bi bilo lahko prihodnje leto drugače. Kaj lahko otrok naredi sam in česa ne zmore? Bodimo na razpolago, zanimajmo se, nikar pa ne delajmo namesto otroka. Izgovor, da nas otrok potrebuje pri pisanju domače naloge, je vse bolj pogosto le klic po pozornosti. Bodi tukaj, ukvarjaj se z mano. Če imajo otroci dovolj naše pozornosti, jim samostojno delo ustreza in nas ne potrebujejo toliko kot sicer. Kako bi ocenili otrokovo samostojnost? Ali poskrbi zase in za svoje stvari? Ima zadolžitve, ali je šola njegova edina skrb. Nikar. Če bodo otroci pametni in leni, se bodo njihove možnosti za zaposlitev še bolj zmanjšale. Tudi delovne navade lahko prav čudovito izboljšamo v počitniških dneh. Pravzaprav je to moja današnja novica. Vse, kar je bilo ali pa ni bilo narejenega, lahko še popravimo. Najbrž ne v teh dvajsetih dneh. Pred nami je celo poletje in potem bo še eno šolsko leto in še eno in še eno. Važno je, da se iz napak kaj naučimo. Od tega bomo imeli več koristi, kot če iščemo krivca v šolskem sistemu, v učitelju ali v otroku. Ni treba hiteti. Naredimo iz zadnjih dvajsetih dni lep zaključek in dobro podlago za nov začetek. Življenja ne štejemo po šolskih letih, marveč po tem, kaj iz njega napravimo.