Poveljnik Vojašnice Kranj polkovnik mag. Vilibald Polšak (Foto: Tina Dokl)

Ena najmlajših vojsk v svetu

"V šali pravimo, da so ograje okrog vojašnice zato, da logika ne vstopi v vojašnico, ampak to še ne pomeni, da ljudje ne smejo vstopiti," je pred Dnevom odprtih vrat povedal poveljnik Vojašnice Kranj polkovnik mag. Vilibald Polšak. Vojašnica se razprostira na 16 hektarih, ima 39 objektov, letošnja pridobitev bo nova večnamenska športna dvorana.

Naloge Poveljstva za podporo: - Zagotavljaje logistične podpore enotam SV v R Sloveniji in
tujini - Zagotavljanje podpore države gostiteljice (HNS) zavezniškim
enotam na taktični ravni na ozemlju R Slovenije ali v tranzitu - Izvajanje nalog civilno-vojaškega sodelovanja (CVS) - Upravljanje z infrastrukturo SV - Varovanje objektov SV - Nadzor območja odgovornosti - Izvajanje nalog "Garnizije Ljubljana".

Slovenija ima vojsko, na katero je lahko ponosna, je na nedeljski slovesnosti ob dvajsetletnici Slovenske vojske dejal predsednik Danilo Türk. Kako vi razmišljate ob tem jubileju?

»V dvajsetih letih nam je uspelo zagotoviti majhno, učinkovito in dobro organizirano Slovensko vojsko, ki se odziva na izzive v neposrednem okolju in v mednarodnem okolju, kjer sodelujemo kot člani zavezništva NATO tudi v mednarodnih operacijah, v katerih smo aktivni od leta 1997. Ko se ozrem na vso vojaško opremo, ki smo jo v teh dvajsetih letih pridobili, res lahko rečem, da smo napredovali od enostavne avtomatske puške do kompliciranih oborožitvenih sistemov, s katerimi zagotavljamo delovanje ne samo posameznika, vojaka, ampak celotne Slovenske vojske.«

Še vedno ljudje zunaj vojašnic pravzaprav zelo malo vemo o Slovenski vojski, razen tistega, kar se dogaja na političnem parketu.

»Z namenom, da se še bolj približamo občanom in širši javnosti, vsako leto organiziramo dneve odprtih vrat slovenskih vojašnic, na katerih omogočimo, da vsi prosto vstopijo v vojašnice in spoznajo življenje v njih in opremo, ki jo imamo. Preseneča me, da po dvajsetih letih še vedno pogosto slišim, da je vojska nekaj, kar je zaprto, za ograjami. Včasih v šali rečemo, da so ograje okrog vojašnice zato, da logika ne vstopi v vojašnico, ampak to še ne pomeni, da ljudje ne smejo vstopiti. Res imamo poseben varnostni režim, ker je v vojašnici veliko pripadnikov vojske na enem mestu, vendar to še ne pomeni, da - vsaj v Kranju - ne sprejemamo vnaprej najavljenih skupin. Imamo več oblik sodelovanja z lokalno skupnostjo, tudi s krajevno skupnostjo, na katero meji kranjska vojašnica. Želimo, da občani vidijo, kaj se dogaja za ograjo vojašnice. V naši vojašnici je denimo specifična oprema za radiološko-kemično-biološko obrambo. Dan odprtih vrat je tudi priložnost, da predstavimo naš poklic.«

Poveljstvo za podporo Slovenske vojske, ki ima sedež v Vojašnici Kranj, logistično podpira tudi pripadnike Slovenske vojske pred misijami, med njimi in po njih.

»Tako je, Poveljstvo za podporo je nosilec logističnega načrtovanja. Za mednarodne operacije izvajamo tri aktivnosti: prva je načrtovanje logistične podpore za misijo, sestavni del tega je tudi usposabljanje in pridobivanje specifične opreme; za Afganistan na primer smo se opremili povsem na novo. Druga aktivnost je oskrbovanje med operacijo, ki jo izvajamo z Letališča Jožeta Pučnika, tretja aktivnost pa poteka po povratku vojakov iz misije, ko potekajo zdravniški pregledi ter vračanje opreme.«

Iz leta 2005 v leto 2006 ste bili tudi vi sedem mesecev v mednarodni misiji v Sarajevu. Koliko slovenskih vojakov je trenutno na misijah, kje?

»Okrog 450 jih je na misijah. Slovenska vojska sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah EUFOR v Bosni in Hercegovini, potem KFOR na Kosovu, ISAF v Afganistanu in pa v Libanonu, kjer je UNIFIL misija pod okriljem Združenih narodov. Sodelujemo pa tudi z opazovalci v Siriji in v mednarodni pomorski vojaški operaciji Evropske unije Atalanta v mednarodnih vodah ob somalijski obali.«

Pa je trenutno v Slovenski vojski dovolj vojakov?

»Glede na situacijo v državi imamo zdaj samo nadomestne zaposlitve, to pomeni, kolikor imamo odliva, toliko sprejmemo novih. Trenutno tudi ni pomanjkanja kadra. Je pa poklic vsekakor zanimiv za mlade, ki hočejo spremeniti svoj način življenja, predvsem za tiste, ki jim je všeč kolektivno delo in ki želijo preizkusiti samega sebe v zmožnostih in veščinah. Tukaj je izzivov izredno veliko.«

Je to poklic za žensko?

»Danes že lahko rečem, da so ženske v Slovenski vojski nekaj povsem vsakdanjega. Pogoji za vstop v vojsko so sicer enaki za vse, ne glede na to, ali je moški ali ženska. Morda se kasneje skozi službovanje v določene vojaške poklice bolj profilirajo ženske. In če smo moški morda pri nekaterih stvareh bolj površni, so ženske bolj natančne, dosledne. Taka kombinacija da kolektivu homogenost.«

V kranjski vojašnici gradite večnamensko športno dvorano. Bo ta na voljo tudi zunanjim uporabnikom?

»V prvem delu večnamenske dvorane bo telovadnica, v drugem delu bo strelišče; del slednjega bo bojno strelišče za pištolo baretta, del pa je predviden za filmsko strelišče, ki omogoča streljanje z laserjem za našo novo puško F 2000S. Dvorana bo izven časa, ki ga uporablja vojska, na voljo zunanjim uporabnikom. Tudi plezalna stena bo v njej. Dvorana bo zgrajena predvidoma konec leta.«

V kranjski vojašnici imate tudi zgledno urejen vojaški muzej.

»Avtorsko zbirko je postavil pripadnik Slovenske vojske Martin Leskovar. V zadnjem času smo pri dopolnjevanju zbirke začeli sodelovati tudi drugi; zbiramo razno opremo od soške fronte pa vse do obdobja zadnjih dvajsetih let. Muzej bo odprt ob dnevu Slovenske vojske.«

Prihajate s Štajerskega, 15. decembra lani ste začeli službovati kot poveljnik Poveljstva za podporo in obenem kot poveljnik Vojašnice Kranj. Pred tem ste delali na Poveljstvu sil Slovenske vojske kot načelnik Sektorja za logistiko, službovali ste tudi v Ljubljani na Generalštabu na področju logistike. Kako pa se počutite na Gorenjskem?

»Gorenjska je zame v soncu prečudovita, zdi se mi tudi, da je življenje tod malo bolj sproščeno kot na Štajerskem. Pripadniki Slovenske vojske se vozimo iz domačega kraja po vsej Sloveniji in je prav, da se spoznamo s kulturo in načinom življenja v pokrajini, v kateri službujemo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 4. februar 2011 / 07:00

Gasilski večer selških gasilcev

Prostovoljno gasilsko društvo Selca v ponedeljek ob 20. uri v Športni dvorani v Železnikih prireja gasilski večer z naslovom Naj glasba zaneti ogenj v vas. Za dobro glasbo in ples bodo dolgo v no...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / četrtek, 17. julij 2014 / 13:05

Še en dan Ikos Banda

Še en dan je naslov glasbenega prvenca kranjske rock zasedbe Ikos Band. Za aranžma je poskrbel mednarodno priznani Primož Grašič, avtor besedila in glasbe pa je Jure Vizovišek. Ikos Band že več kot...

Nasveti / četrtek, 17. julij 2014 / 13:02

Tanja odgovarja

S svojimi vprašanji se obračam na vas in upam, da mi pomagate z odgovori. Za mano so težka leta in včasih se vprašam, bo kdaj še kaj lepega, kaj posebno za mene, za mojo dušo. Kako bo s si...

Razvedrilo / četrtek, 17. julij 2014 / 13:02

Praznovala sta Marija in Miro

Marija Homan je prijazna gospa, ki se je marsikdo spomni s kranjske gimnazije, kjer je poučevala angleščino. Marija sicer govori angleško s takšnim naglasom, da bi ob poslušanju njene pravilne angl...

Razvedrilo / četrtek, 17. julij 2014 / 13:00

Presrečna brata Bakkevik

David in Simon Winger Bakkevik sta se odločila, da obiščeta Slovenijo samo za dan, dva, in to le z enim razlogom: da na Jesenicah pričakata znameniti Stanleyjev pokal. Navdušena ljubitelja hokeja –...

Nasveti / četrtek, 17. julij 2014 / 12:59

Dolgo, cvetoče poletje

Pred nami je dolgo, vroče in cvetoče poletje. Julij in avgust sta za zeliščarske zanesenjake prava rajska meseca, saj sta takrat močna rast in cvetenje na vrhuncu. Pogled na cvetoči travnik ali bujen...