Zgodbe muzejskih predmetov: Zdravljica

Besedilo: Beba Jenčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 19. maj 2011 / 06:00

Kakšne zgodbe v sebi skrivajo predmeti, ki bodo na ogled na novi stalni razstavi Gorenjskega muzeja Prelepa Gorenjska?

V ponedeljek, 9. maja, je bil Dan Evrope, ki je povezan s predlogom Roberta Schumana, francoskega zunanjega ministra iz leta 1950, o oblikovanju organizirane Evrope. Schumanova deklaracija je bila začetek oblikovanja tega, kar je danes Evropska unija. Hkrati je 9. maj tudi uradni datum zmage nad okupatorjem in konca druge svetovne vojne. Vrednoto slovenstva so v Prešernovi poeziji prepoznali tudi borci NOB.

Sredi vojne vihre, jeseni leta 1944, se je Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko odločil za bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice ob stoti obletnici njenega nastanka. Natisnili so jo v partizanski ilegalni tiskarni Trilof v Davški grapi, nasproti Pogrivarjeve domačije med sotočjema dveh potokov. Ime je dobila po Tri leta OF in je delovala na tem prostoru od oktobra 1944 do maja 1945. Bila sta dva prostora: stavnica s strojnico in ekspedit ter spalnica s kuhinjo. Izvode Zdravljice sta likovno opremila akademski slikar Janez Vidic in arhitekt Marjan Šorli, s partizanskima imenoma Janez in Viher. Natisnili so jo v decembru leta 1944 v 1500, neuradno pa 1512 izvodov. Vsak izvod je bil oštevilčen. Prvih petdeset je dobilo rimske številke, vsi drugi pa arabske. Pesnitev je bila simbolno zvezana s slovensko trobojnico iz volnene preje, ki so jo pobarvale ženske iz Davške grape.

Partizanska Zdravljica spada glede na kakovost izdelave in izvirnost oblikovanja med najlepše primerke tiska v okupirani Evropi.