Spomladi se pomladimo s krebuljico

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Prava krebuljica je zelo prefinjena aromatična začimba, ki nikakor ne sme manjkati v sloviti francoski mešanici začimb, poznani pod imenom "fines herbes".

Svežo krebuljico je modro dodajati tudi v pomladanske solate in zeliščne juhe, branile pa se je ne bodo niti ribe oz. jedi iz njih, perutnina, teletina, stročji fižol ... Krebuljica poleg silnih gurmanskih premore tudi rahle zdravilne in celo lepotilne kvalitete. Ustavljala naj bi kolcanje, spodbujala presnovo in izločanje strupov iz telesa, dajala novih moči in celo pomlajevala.

Ko človek pogleda pravo krebuljico (Anthriscus cerefolium), takoj opazi njeno veliko podobnost s peteršiljem in malo manjšo s korenjem. Hitro tudi ugotovi, da ta rastlina močno pernatih listov, drobcenih belih cvetov in prav takih plodov, ki počrnijo, ko dozorijo, ne more spadati drugam kot v družino kobulnic. Ko jo povoha, ga kot bi trenil omreži z nežnim, a zapeljivim sladkastim vonjem. Kaj pa se zgodi, ko jo okusi na kakšni od jedi, ki jih oplemeniti? Zadošča zgolj ena beseda - čarovnija.

Sodi v vsak spodoben vrt

Rimljani, veliki navdušenci nad krebuljico, so ji nadeli ime »list sreče« in bili prepričani, da bi bil greh, če ne bi rasla v slehernem vrtu. Tudi dandanes jih velja upoštevati, saj je krebuljica hvalevredna zel, ki je v pomoč tako pri kuhanju kot pri zdravljenju. Spomladi človeku prečisti organizem in mu da novih moči. Rimljani so z njeno pomočjo uspešno ustavljali kolcanje, zdravili oči in se pomlajevali. Dandanes podobno počno Francozi, ki krebuljico naravnost obožujejo. To začimbno zel, z okusom po janežu in sladkem korenu, jedem na veliko dodajajo. Vsak Francoz vam bo znal povedati, da je liste krebuljice najbolje uporabiti presne ali pa jih v jed dodati tik pred koncem priprave, saj njihov okus hitro zbledi.

Vzemimo Francoze za zgled

Francozi so posnemali Rimljane, mi pa dajmo vsaj Francoze. Končno si umislimo krebuljico tudi na domačem vrtu ali pa vsaj v lončku na okenski polici. Režemo jo lahko že nekaj tednov po sejanju. Najbolje storimo, če jo natrgamo tik pred uporabo. Kakšen dan počaka tudi v plastični vrečki v hladilniku. Zelo primerna je denimo za zamrzovanje, precej manj pa za sušenje. Posušena izgubi domala vso aromo in okus, čeravno jo v ljudskem zdravilstvu včasih uporabljajo tudi v tej obliki. V naravi krebuljice ne nabiramo, saj lahko naletimo na nekaj njenih samoniklih sorodnic, ki so strupene in zdravju zelo nevarne.

Za spomladanske kure

Francozi priporočajo krebuljico za spomladanske očiščevalne in krepilne kure. Mladi listi so bogato obdarjeni z vitaminom C in provitaminom A ter rudninami. Poleg tega, da čistijo kri, ženejo še na vodo, pospešujejo prebavo in spodbujajo izločanje žolča. Dobrodejen je tudi njihov vpliv na jetra in ledvice, v pomoč pa so tudi pri kroničnem in senenem nahodu. Krebuljica naj bi krepila tudi živce in rahlo pomirjala. Francoski zeliščarski mojster Maurice Messegue krebuljico navadno svetuje ljudem, ki so stalno zaprti, revmatikom, bolnikom s protinom in jetrnim bolnikom, prevretek iz krebuljice pa priporoča kot zelo učinkovito zunanje sredstvo zoper kožne bolezni.

Pripravimo čaj ali sok

Nabiramo cvetočo zel, manj pogosto tudi plodove, iz obojega pa lahko pripravimo čaj. V ta namen vzamemo dve čajni žlički cvetoče zeli ali eno žličko plodov in ju poparimo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito stati pet minut in čaj precedimo. Za spomladanske kure se dobro obnese tudi presni sok iz krebuljice. Na dan ga spijemo kozarec, če se le da, v mleku. Če nismo navdušeni ne nad čajem ne nad sokom, s krebuljico le začinimo vsakdanje jedi.