Zemljiška knjiga v celoti elektronska

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / sreda, 4. maj 2011 / 06:00

Odslej bo možno na sodišču osebno na zapisnik predlagati samo še vpis lastniške pravice, za vse druge primere pa bo treba iti k notarju oziroma k osebam, za katere zakon o zemljiški knjigi določa, da lahko elektronsko vlagajo predloge za vpis.

S 1. majem se je na podlagi novele zakona o zemljiški knjigi uvedla popolna informatizacija zemljiške knjige. Konec je ročnega vnašanja podatkov o lastniški in drugih pravicah na nepremičninah, saj bodo vse potrebne podatke za vpis odslej spreminjali v elektronsko obliko. O novosti smo se pogovarjali s Sonjo Radić, vodjo oddelka Zemljiške knjige na Okrajnem sodišču v Kranju.

Kaj v praksi pomeni popolna informatizacija zemljiške knjige?

»Popolna informatizacija zemljiške knjige pomeni obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil o pravnih dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti, vodenje elektronskih vpisnikov in elektronskih spisov v zemljiškoknjižnih postopkih, vodenje informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin, objave oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih in izdelave izpisov iz zemljiške knjige, sodnih pisanj v zemljiškoknjižnih postopkih in poročil o stanju zemljiškoknjižnih postopkov ter spletne storitve v zvezi s poizvedbami v informatizirani glavni knjigi. Torej, vsi poslovni procesi bodo odslej celovito informatizirani. Zemljiška knjiga je bila sicer delno informatizirana že prej, vsi vpisi v glavno knjigo so se izvrševali izključno v računalniški obliki, edino zbirka listin se je doslej še hranila v papirni obliki.«

Ali so podatki zemljiške knjige že usklajeni z zemljiškim katastrom?

»Podatke zemljiške knjige smo od leta 2000 naprej postopoma usklajevali s podatki iz zemljiškega katastra. Trenutna usklajenost je 99,95-odstotna. Preostanek predstavljajo zelo zahtevni vpisi, za katere pa so že v pripravi posebna navodila.«

Katere podatke bodo lahko državljani pridobili iz elektronske zemljiške knjige?

»Iz elektronske zemljiške knjige bodo lahko državljani pridobili iste podatke kot do sedaj, torej podatke o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. S tem da mora oseba poznati nepremičnino, torej parcelno številko in katastrsko občino, po imenih lastnikov se podatkov ne da iskati, saj so zaščiteni. Za takšno pridobivanje podatkov je treba izkazati upravičen interes.«

Kako je vpisovanje v zemljiško knjigo potekalo do sedaj in kako po 1. maju?

»Do sedaj je bilo za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo na prvi stopnji krajevno pristojno tisto zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Vpisi so se izvrševali v elektronsko vodeni zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižni predlogi so se vlagali v papirni obliki. V papirni obliki se je vodila tudi zbirka listin, ki jo je vodilo sodišče, pri katerem je bilo odločeno v zemljiškoknjižnem postopku. Novela zakona ukinja krajevno pristojnost zemljiškoknjižnih sodišč. Vsi predlogi, ki morajo biti vloženi izključno v elektronski obliki, se bodo zbirali na elektronskem portalu, od tod pa jih bo sistem elektronske zemljiške knjige dodeljeval v odločanje zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom pri vseh zemljiškoknjižnih sodiščih po vrstnem redu prejema zadeve na glede na to, na območju katerega zemljiškoknjižnega sodišča leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša, in ob upoštevanju števila nerešenih zadev posameznega zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika. V elektronski obliki se bo vodila tudi zbirka listin. Elektronska hramba listin bo pod upravljanjem in varovanjem vrhovnega sodišča, natančneje Centra za informatiko pri vrhovnem sodišču. S popolno informatizacijo zemljiške knjige pa se temeljna načela zemljiške knjige niti obseg dokumentacije, ki jo morajo stranke priložiti, ne spreminjajo.«

Ali se bodo postopki vpisa zaradi informatizacije pospešili? Za koliko?

»Glavni cilj informatizirane zemljiške knjige je pospešiti in poenostaviti sam postopek vpisov v zemljiško knjigo in s tem povečati pravno varnost posameznikov v pravnem prometu z nepremičninami. Menim, da se postopki vpisov takoj na začetku ne bodo bistveno skrajšali. Pričakujemo nekaj začetnih težav. Poudariti pa želim, da bo čas vpisovanja krajši le pri nepremičninah, ki niso obremenjene s plombami. Ne bo pa več zamud z nepopolnimi vlogami, ker takih sistem preprosto ne bo sprejel.«

Želja zakonodajalca je, da postopek vknjižbe v zemljiško knjigo skrajša na štiri dni. Koliko sedaj traja povprečen vpis v zemljiško knjigo?

»Na Okrajnem sodišču Kranj je do zadnjega meseca, ko se je pripad močno povečal, vpis za nezapletene primere trajal od štirinajst dni do enega meseca.«

Zakaj takšno povečanje pripada vlog v zadnjem mesecu?

»Mislim, da je razlog v spremembi zakona, zaradi katere so mnogi pohiteli z oddajo pisnih vlog.«

Kdo bo lahko poslej vlagal predloge za vpis v zemljiško knjigo (lastninske pravice, hipoteke, spremembe osebnih podatkov idr.)?

»Zemljiškoknjižni predlog mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja. Lahko pa zemljiškoknjižni predlog, razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, vloži tudi vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, če ima digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal in je vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih. Predloge lahko vlaga tudi nepremičninski agent oz. nepremičninska agencija, ki je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis. Predloge za vpis lahko vlaga tudi državno pravobranilstvo Republike Slovenije ali občinsko pravobranilstvo, kjer ga imajo.«

Kaj se bo zgodilo, če bodo vloge nepopolne?

»Če zemljiškoknjižni predlog ne bo popoln, predvsem če mu ne bodo priložene predpisane listine, bo na prvi stopnji zavržen. Predlagatelj bo lahko predlog dopolnil v ugovornem postopku.«

Kako bodo predloge vlagali tisti, ki nimajo računalnikov oziroma niso računalniško pismeni, torej predvsem starejša populacija?

»Takšni predlagatelji lahko sami vložijo predloge samo še za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist osebno na zapisnik pri krajevno pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču. V takem primeru mora predlagatelj najprej plačati takso, ki pa bo za 40 odstotkov višja od običajne tarife. Pristojni sodni osebi bo predlagatelj izročil izvirnike listin, ki bodo podlaga za vpis vknjižbe lastninske pravice. Na podlagi te listine bo pristojna sodna oseba izdelala elektronski zemljiškoknjižni predlog in v elektronsko obliko pretvorila listine. Sodišče bo izvirnike listin hranilo do pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ali ustavitve postopka oziroma zavrženja predloga. Po pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka bo sodišče izvirnike listin vrnilo predlagatelju. Poudarjam, da bo na ta način možno urejati le še vknjižbe lastninske pravice, za vse druge primere pa bo treba iti k notarju oziroma k osebam, za katere zakon o zemljiški knjigi določa, da to lahko storijo.«

Kako se bodo hranile originalne listine, potrebne za vpis lastninske pravice?

»Izvirnike listin bo notar pretvoril v elektronsko obliko in jih podpisal s svojim varnim elektronskim podpisom. Izvirnike listin bo notar hranil do pravnomočne odločitve v zemljiškoknjižnem postopku. V primeru, da fizična oziroma pravna oseba, odvetniki ali nepremičninske družbe zemljiškoknjižni predlog vložijo sami, bodo dolžni izvirnike listine v treh delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga izročiti notarju in ga pri tem obvestiti o opravilni številki zemljiškoknjižnega predloga. Notar bo moral v treh delovnih dnevih te listine pretvoriti v elektronsko obliko, jih podpisati z varnim elektronskim podpisom in priložiti elektronski vlogi, s katero jih priloži zemljiškoknjižnemu sodišču. Izvirnike listin notar nato hrani do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka, nato pa vrne predlagatelju oziroma njegovemu pooblaščencu. Listin v fizični obliki torej ne bo hranil nihče, saj se bodo hranile le v elektronski obliki. Po zakonu pa ima v elektronsko obliko pretvorjena listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, enako zakonsko moč kot izvorna listina.«