Surova hrana je najboljše zdravilo

Tako sta prepričana Cene in Marjana Griljc iz Kamnika, ki sta presnojedca že deset let, s takšnim načinom prehranjevanja pa imata samo pozitivne izkušnje.

Cene Griljc, izkušen kamniški alpinist in strasten ljubitelj gora in turnega smučanja, čemur se je z navdušenjem posvečal tudi letošnjo zimo, je 77-letnik z neverjetno življenjsko energijo. Če kdo potem zagotovo on razblinja splošno prepričanje o tem, da je za fizične napore treba jesti meso in obilne obroke. Tako kot njegova žena Marjana tudi on zadnjih deset let uživa večinoma le surovo hrano, a bolje kot zadnja leta se - kot prepričljivo razlaga in ne nazadnje tudi dokazuje s svojim načinom življenja, ni počutil nikdar prej.

»Vse življenje sem zelo aktiven in nikdar nisem imel večjih zdravstvenih težav, a ko sem videl svoje sovrstnike, prijatelje in sorodnike, kako umirajo in kakšne težave imajo z zdravjem, sem se tudi sam zamislil nad tem, kaj jem. Meso sem prenehal jesti že prej, na ženino pobudo pa zadnjih deset let jeva večinoma le še surovo hrano,« začne Cene Griljc, ki je kot alpinist osvojil številne gore po vsem svetu, tudi severnoameriškega šesttisočaka Mount McKinley, bil štirikrat v Himalaji, za svoj 75. rojstni dan pa si je lansko leto privoščil Mont Blanc. »Mnogi se čudijo, kako zmorem vse fizične napore ob hrani, ki jo jem, a sam večkrat rečem, da mora biti človeško telo jekleno, glede na to, kaj vse pojemo. Kuhana hrana telo obremenjuje, saj vso energijo porabi za prebavo, medtem ko surova hrana telesu da energijo. Moje telo se je kuhane hrane preprosto odvadilo, in če se kdaj, ko res ne gre drugače, pregrešim, mi kuhane jedi vzamejo vso moč, v želodcu me črviči in počutim se slabo, zato mi na misel ne pride več, da bi si hrano kuhal. Ko se telo surovi hrani prilagodi, ni nobenih težav, le veliko energije dobimo. Razlika je očitna pri počutju, moči, tudi koži …,« pravi in dodaja, da je v zadnjih letih izgubil približno deset kilogramov, žena pa štiri in da se oba počutita zelo vitalna in gibčna.

Dan začneta z obilnim sadnim zajtrkom – mešanim sadjem, ki mu dodata rožičevo, kokosovo moko ali mlete mandlje. Za kosilo si privoščita veliko skledo sezonske solate, ki ji dodata avokado, rjav riž, kašo, surovo korenje ali repo, na regrat včasih zrežeta kak kuhan krompir z domačega vrta … Med obroki si privoščita kakšno suho ali sveže sadje in veliko tekočine, tudi izvirsko vodo z Jezerskega. Večino sadja in zelenjave pridelata na domačem vrtu, kjer rastejo robide, borovnice, jabolka, kosmulje, marelice, grozdje, ribez in vse vrste zelenjave. Mleka, škroba in sladkorja večinoma ne uživata, sol le tu in tam, včasih si jedilnik popestrita s kefirjem ali skuto. Uporabljata olivno olje, pri kmetih in trgovcih z ekološko prehrano kupujeta tudi banane, oreščke, sezamova in lanena semena, jedilno konopljo, sojo, lečo, alge … »Najina glavna hrana je solata, a prepričanje, da so najini jedilniki monotoni, je povsem napačno, prav tako telo na tak način prejme prav vse, kar potrebuje,« pravi Marjana Griljc in doda, da se je tudi družba okoli njiju že navadila, da imata svoj način prehranjevanja, da jima pa žal ni uspelo prepričati mnogo ljudi, da bi spremenili svoj način življenja, niti tistih ne, ki jim zdravje že pošteno peša.

Med pozitivnimi posledicami uživanja surove ali žive hrane, kakor ji reče, Cene Griljc izpostavi tudi izboljšavo vida. »Svoja prva očala sem dobil pri petnajstih letih, zadnja leta pa celo drobni tisk na reklamah lahko preberem brez njih. Prej sem bil občutljiv na prehlade, pogosto sem smrkal in tudi ženo so mučile angine, no, zadnja leta ni o tem ne duha ne sluha. Prav tako sem na sebi naredil poskus glede prostate. Že moj oče je umrl za rakom na prostati, zato sem se pri zdravniku želel prepričati, da je z mojo vse v redu. In res je bilo v redu, ko pa sem po alpinistični odpravi, na kateri smo jedli bele kruhke domačinov, naredil ponovni test, je bila prostata povečana. A človek takšne spremembe na telesu lahko začuti le, če je očiščen in ne zasičen s kuhano hrano.

Za tak način življenja je potrebne kar veliko volje, sploh zato, ker so ljudje s kuhano hrano zasvojeni, a vse je poplačano. Kuhana hrana je mrtva in ljudje so dobesedno podhranjeni kljub povečani teži,« zaključi Cene Griljc in doda, da mu je žal le to, da se z ženo nista začela že prej tako prehranjevanti.