Beli vrači iz Slovenije

Peterica študentov medicine in dentalne medicine se bo konec junija odpravilo na medicinsko-humanitarno odpravo v Ugando. Med njimi je tudi Štefka Gladek s Fužin v Poljanski dolini.

Če peterici uspe zbrati dovolj donatorskih sredstev, bodo tri mesece v Ugandi, v majhni hiški iz blata, kjer ni elektrike, pitne vode niti kanalizacije, pomagali lokalnemu prebivalstvu do boljšega zdravja oziroma izvajali njihovo zdravstveno oskrbo. »Čeprav vas Bufuka šteje le okoli 350 prebivalcev, bodo ljudje do naše ambulante prihajali iz precej širšega območja, saj se bo vest o "belih vračih" hitro širila,« so zapisali na spletni strani www.uganda2011.si. Najpogostejše težave tamkajšnjih prebivalcev so okužbe dihal in črevesja, malarija, poškodbe, posledice podhranjenosti in okužbe z virusom HIV.

Skupinico sestavljajo Diana Ponjević, Dejan Praper, Kristina Potisek, Monika Krošel in Štefka Gladek. Slednja je študentka zadnjega letnika dentalne medicine, doma je s Fužin v Poljanski dolini. »Želimo videti svet, izkoristiti znanje, se navaditi na odločanje, pridobiti izkušnje za življenje. To je tradicija, za katero skrbi ljubljanska Infekcijska klinika. Seveda pa smo mi skupina kolegov, razumemo se med seboj in pripravljeni smo skupaj preživeti tri mesecev v Ugandi,« pravi študentka Štefka Gladek, ki pravi, da niso zdravniki, vendar bodo domačinom pomagali do boljšega zdravja, ona naj bi izpulila tudi kak zob. Drugega niti ne morem, pravi, saj v vasi ni elektrike.

»Iz pripovedovanj predhodnikov vemo, da gremo v revno vasico, živeli pa bomo v stavbi, zgrajeni iz blata in lesa, ki bo hkrati dom, lekarna in ambulanta. Ob njej je vrtec, šola, nogometno igrišče, v jezeru pa polno komarjev,« pravi Štefka Gladek, ki upa na dobrosrčnost donatorjev, da bi lahko pomagali ubogim vaščanom. Do sedaj so zbrali približno polovico potrebnega denarja za odhod, poleg za letalske vozovnice in preventivna cepljenja, ga potrebujejo predvsem za zdravila, anestezijo, pribor.

»Poleg nas, ki bomo živeli v vasi, so uradni zdravniki tudi v 15 kilometrov oddaljenem mestu, vendar so njihove storitve plačljive, kar je za revne vaščane preveč,« pove sogovornica in na naše vprašanje, ali vaščani sedaj čakajo na njeno morebitno puljenje zoba z bolečinami po več mesecev, odgovori: »Jooj, upam, da ne. Kljub vsemu poznajo tradicionalna zdravila in imajo vrače, ki jim pomagajo že stoletja.«

Da bi odprava uspela, tako potrebujejo donatorje, pred tem morajo opraviti tudi še kak izpit, se cepiti, predvsem pa zbirajo informacije prejšnjih odprav v Ugando. »Ne bojimo se poti, gre nam za izziv. Drži pa, da bomo domačinom predstavljali bogatega belca, čeprav smo mi samo študenti, ki prosijo za denar, da bi lahko pomagali,« odgovori Štefka Gladek. Trimesečna odprava nikakor ne bo dopust, čeprav si bodo ob koncih tedna ogledali Ugando.