Tudi na Gorenjskem moški umirajo mlajši

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je na Gorenjskem med najdaljšimi v Sloveniji, tudi umrljivost na Gorenjskem pada in je nižja od slovenskega povprečja, podobno kot drugje pa so tudi na Gorenjskem moški bolj ogrožena skupina in umirajo mlajši kot ženske.

V začetku tega meseca so pri Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Inštitutom za varovanje zdravja RS, pripravili regijsko konferenco, na kateri so med drugim predstavili zdravje v naši regiji.

»Umrljivost pada tako v Sloveniji kot na Gorenjskem, Gorenjska kot regija pa beleži nižjo umrljivost od Slovenije. Zadnji podatki za leto 2009 nam prikazujejo, da je umrljivost na Gorenjskem celo med najnižjimi v Sloveniji. Le v zdravstveni regiji Ljubljana v tem letu beležila nižjo stopnjo umrljivosti kot Gorenjska. Seveda pa je treba povedati, da to ne velja za vsa območja gorenjske regije, v nekaterih je tudi višja umrljivost kot v povprečju v Sloveniji,« je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc.

Tako se je v letu 2008 po deležu smrti zaradi rakavih obolenj več kot polovica gorenjskih občin uvrstila med najbolj obremenjena območja v Sloveniji. Izstopale so zlasti občine Bled, Gorenja vas - Poljane, Kranjska Gora, Tržič, Železniki, Žiri, Šenčur, Kranj, Jezersko, Jesenice in Radovljica, kjer je delež smrti zaradi raka 35 in več odstotkov.

Sicer pa so najpogostejši vzrok smrti bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ter poškodbe in zastrupitve, ki spadajo med kronične nenalezljive bolezni. Med vzroki obolevnosti ima pomembno vlogo nezdrav življenjski slog, od premajhne telesne aktivnosti do nezdrave prehrane pa tudi poseganje po psihoaktivnih substancah. Skrb vzbujajoč je podatek, da sicer velik delež gorenjskih mladostnikov aktivno preživlja prosti čas (44 odstotkov dijakov se redno ukvarja s športnimi dejavnostmi), vendar pa velik delež mladih posega po drogah, največ po alkoholu. V primerjavi s slovenskimi vrstniki gorenjski dijaki izstopajo zlasti po deležu tistih, ki so že posegli po hlapih.

Kot so tudi ugotovili z raziskavo, so bolj ogroženi manj izobraženi, tisti iz nižjega družbenega sloja in nezaposleni. V primerjavi med spoloma so pri moških pogosteje prisotni dejavniki za razvoj kroničnih bolezni, saj imajo slabše prehranjevalne navade, več pijejo in kadijo, več jih ima visok krvni tlak in sladkorne bolezni. Čeprav Gorenjci pogosteje obiskujemo zdravnika kot drugi Slovenci, pa moški k zdravniku odhajajo redkeje, manjkrat se zdravijo v bolnišnici in imajo nižji bolniški stalež, vendar pa umirajo mlajši kot ženske.

»Gorenjci osebnega zdravnika največkrat obiščemo zaradi bolezni dihal, bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, poškodb in zastrupitev, najpogostejši vzrok zdravljenja v bolnišnici pa so bolezni obtočil, novotvorbe, poškodbe in zastrupitve,« pravi Alenka Hafner in dodaja, da se Gorenjska z 1,7 zdravnika na tisoč prebivalcev uvršča pod slovensko povprečje, ki je 2,5 zdravnika na tisoč prebivalcev. Manj imamo tudi višjih in diplomiranih medicinskih sester ter medicinskih tehnikov, na Gorenjskem pa je v povprečju na prebivalca tudi manj bolniških postelj kot v Sloveniji.