Hipertenzija je svetovna epidemija

Na Zemlji ima hipertenzijo 1,5 milijarde ljudi, sedem milijonov ljudi umre vsako leto zaradi njenih posledic. Arterijska hipertenzija običajno ne povzroča težav, zato jo lahko odkrijemo le z merjenjem krvnega tlaka.

Krvni tlak zagotavlja primeren pretok krvi v ožilju. Pretok krvi mora zadostiti potrebe organov po kisiku in hranilnih snoveh, ki so potrebni za normalno delovanje. Višino krvnega tlaka določata dve vrednosti: višja vrednost ali sistolični tlak je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje, nižja vrednost ali diastolični tlak je tlak v arterijah med dvema utripoma, v času relaksacije srca. Vrednosti krvnega tlaka zaradi enostavnosti izražamo v milimetrih živega srebra (mmHg). Krvni tlak ni ves čas enak. Spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža. Krvni tlak se zviša tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma, ki se pojavlja pri zdravih osebah in tudi pri bolnikih s hipertenzijo.

Dolgotrajno zvišan krvni tlak ali strokovno hipertenzija pa lahko povzroči okvare ožilja, srčno odpoved, srčno mišično in možgansko kap, ledvično odpoved in druge zaplete. Zato, da se javnost čim več obvešča o preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju hipertenzije, je Svetovna liga za hipertenzijo prvič razglasila Svetovni dan hipertenzije v letu 2005, določen je 17. maj. Že v soboto, 7. maja, pa bodo v organizaciji Sekcije za arterijsko hipertenzijo in Slovenskega zdravniškega društva, Kliničnega oddelka za hipertenzijo, UKC Ljubljana potekale brezplačne meritve krvnega tlaka; na Gorenjskem med drugim na Bledu na promenadi nad grajskim kopališčem med 9. in 13. uro, na Jesenicah v Mercator centru ravno tako med 9. in 13. uro.

Razvrstitev krvnega tlaka pri odraslih nad osemnajst let (v mmHg). Več informacij na spletu www.hipertenzija.org