Obletnica zaščitnega zakona

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 25. april 2011 / 06:00

Letos mineva deset let od sprejema zakona številka 38 v italijanskem parlamentu, ki zagotavlja zaščito slovenske manjšine na celotnem območju dežele Furlanije in Julijske krajine.

Na to obletnico sta pred nedavnim spomnila dva dogodka: dan slovenske kulture v Ukvah/Ugovizza in posvetovanje v Naborjetu/Malborghetto v Kanalski dolini o slovenskem šolstvu in gospodarskem razvoju območij, na katerih živijo Slovenci.

O položaju Slovencev v sosednji Italiji, še posebej v Videmski pokrajini, sem se v Ukvah pogovarjal z Luigio Negro iz Osojan v Reziji, ki predseduje odboru Slovenske gospodarske zveze iz Trsta za Videmsko pokrajino, hkrati pa v Stolbizi v Reziji vodi Zvezo slovenskih kulturnih društev v Videmski pokrajini. Zaradi javnega delovanja za Slovence in slovenski jezik je bila že večkrat deležna tudi primitivnih napadov italijanskih nacionalistov, še posebej v letih 2003 in 2004. Občasno se pojavljajo tudi sedaj, vendar se jih je že navadila. »Žal mi je, da nekateri obremenjujejo ljudi s problemi, ki jih dejansko ni. To ne pelje nikamor. Naša dolina potrebuje druge reči. Energijo je treba usmeriti v napredek in v zagotavljanje prihodnosti mladim,« je povedala Luigia. Pri tem je mislila na trditve nekaterih politikov iz Rezije, da rezijanščina ni slovenščina, ampak je le eden od staroslovanskih jezikov.

»Letos mineva deset let od sprejema zakona številka 38, ki nam zagotavlja zaščito v vsej deželi in ne le v posameznih delih, kot je veljalo nekdaj. Sprejem zakona je bil velik uspeh. V njem sta še posebej pomembna člen 12, ki zagotavlja učenje slovenščine v šolah in v drugih oblikah izobraževanja, in člen 21, ki omogoča materialno podporo območjem, kjer živimo Slovenci. To določilo je še posebej pomembno za Rezijo, Nadiške in Terske doline, ki razvojno še vedno zaostajajo in so v težkem položaju. Kanalska dolina že napreduje in je v primerjavi z njimi na boljšem. Veseli me, da se v Kanalski dolini mladi učijo slovenščine in upam, da jo bodo znali tudi čez deset let in imeli bolj odprt pogled na svet. To bo vsem nam zagotovilo lepše čase,« je povedala Luigia Negro.