Dne 26. marca 1511

Kaj veste o potresu v letu 1511? Kdaj in kje se je potres zgodil in kakšna je bila njegova moč? Doslej o njem tudi poznavalci niso vedeli prav veliko. In neverjetno je, kako se je znanje o potresu in zanimanje zanj pomnožilo ob njegovi petstoletnici!

V Bavarski državni biblioteki v Münchnu je shranjeno na roko napisano pismo, v katerem beremo: »28. dne marca leta gospodovega 1511 je Jurij plemeniti Egkh vicedom na Kranjskem iz Ljubljane pričal in zapisal Pavlu plemenitemu Liechtensteinu o groznem potresu, ki je bil v sredo po dnevu Marijinega oznanjenja, 26. dne zgoraj omenjenega meseca, med tretjo in četrto uro popoldne, tukaj na Kranjskem in povsod tukaj tudi po drugih mestih. Tako v samem mestu Ljubljana kot drugod na deželi je bil strašen grozen potres. Zaradi njega so se podrle hiša (palača) nemškega viteškega reda skupaj s cerkvijo, vicedomova hiša in številne druge dobro grajene hiše tukaj v Ljubljani. Številne druge hiše pa so bile tako razmajane in razpokane, da ljudje niso mogli več bivati v njih, ampak so vsi ljudje zapustili mesto, in morajo ostati v predmestjih in pristavah, tako dolgo, dokler taki potresi in božja jeza ne prenehajo …«

V nadaljevanju plemeniti vicedom (vladarjev namestnik za Kranjsko) natančno našteje, kaj se je kje podrlo v obeh najmočnejših potresnih sunkih; prvemu z dne 26. je sledil še eden 28. marca; prvi je bil močnejši, a njegovo delo je marsikje dokončal šele drugi. Vicedomove navedbe povzemamo okrajšano in v njegovem vrstnem redu. V Ljubljani se je podrlo več stavb in ena cerkev (tista v današnjih Križankah), več stolpov in mestno obzidje. V Gorici se je podrl grad in obzidje, v Krminu (Cormons) obzidje in stolp, v Tolminu oba gradova in tabor. Grad se je podrl tudi v Polhovem Gradcu in pri tem pobil grajsko oskrbnico. V Škofji Loki je potres podrl grad in več hiš. Gradovi so se podrli še v Smledniku, Kamniku, Tržiču, Postojni in Turjaku. Podrl se je Hošperk pri Planini. V Gradiški (Gradisca d'Isonzo) se je podrlo obzidje. V Huminu (Gemona) se je porušil grad in pol mesta. Na Dunaju je s cerkve sv. Štefana odpadel omet …

Tu nas še posebej zanima, kako je bilo v Loki? Egkh: »Prav tako grad Škofja Loka in hiša Gašperja Lamberga, v kateri je umrl njegov sin. Tudi hiša sodnika in druge hiše in stolpi so se usuli.« To je vse, kar vemo iz »sodobnih« virov, iz dni takoj po potresu. Na spominski plošči, vzidani po obnovi gradu, pa beremo: »Grad gospoda freisinške cerkve, ki je bil na tem mestu dne 26. marca 1511 po Kr. r. porušen po potresu, je prečastiti gospodar in presvetli knez. gospod Filip, škof freisinški, volilnik rensko palatinski in vojvoda bavarski, začel leta 1513 od temeljev popravljati ter leta 1516 po istem štetju dvignil stavbo iz ruševin in poskrbel, da je bil še v naslednjih letih v njegovo korist in v korist njegovim naslednikom iste cerkve tudi popolnoma obnovljen.« Takole je besedilo na plošči iz latinščine v slovenščino prevedel Primož Simonič (Loški razgledi XI-1964, 208-210). Latinska plošča je bila vzidana na markantnem osrednjem stolpu; ko se je porušil ta (ne v potresu, rušenje so naročile uršulinke, 1892), so jo vzidali v notranjem hodniku. Druga plošča, vzidana nad enim od vhodom v grad, je v nemščini, po vsebini pa enaka latinski. V članku Simonič med drugim ugotovi, kar sledi. »V Škofji Loki so se poleg gradu porušile številne hiše v mestu, med njimi hiša Gašperja Lambergarja, bivšega oskrbnika freisinških posestev, dalje hiša mestnega sodnika, današnja Homanova hiša, ki je bila potem na novo pozidana leta 1529. Manj je trpela hiša Bolfenka Schwartza, ki je v zahvalo za to leta 1513 postavil na to mesto, kjer je bilo pozneje pozidano župnišče, kapelo Sv. Trojice. Poškodovana sta bila tudi kašča in samostan klaris, skratka cela vrsta javnih zgradb in zasebnih hiš. Ni torej čudno, če rabi koncipient potresne plošče tako krepke izraze, kakor 'a fundamentis ceptam' in 'posuit municipium a solo'« in če to poudari dvakrat.«

Kot kaže, se bo naša vednost o največjem slovenskem potresu vseh časov ob njegovi petstoletnici močno povečala. Po drugi strani pa se lahko vprašamo, kdaj in kje natančno se je zgodil? V iskanju odgovora na to elementarno vprašanje sta prišla najdlje zgodovinar Matevž Košir in seizmologinja Ina Cecić in svoje izsledke objavila tudi v članku Potres 26. marca 1511 v luči novih raziskav (v potresnem zvezku Idrijskih razgledov, LVI, 1/2011). Po primerjalni analizi več virov skleneta: »Glede datuma je tako nesporno, da je bil prvi – verjetno najmočnejši potresni sunek 26. marca 1511 v zgodnjih popoldanskih urah istočasno tako na Kranjskem kot v Furlaniji. Poročila o tem sunku so ohranjena v številnih krajih na območju od Humina, Trsta, Ljubljane do Benetk. Podobno, samo da je poročil nekoliko manj, velja za sunek 28. marca 1511, prav tako ob zgodnji popoldanski uri …« Prvi in najmočnejši sunek je bil torej eden, dne 26. marca 1511 »v zgodnjih popoldanskih urah«; torej ni bilo dveh, popoldanskega na Kranjskem in večernega v Furlaniji.

In kje je bilo žarišče? »O tem, kje je bilo žarišče potresa, obstaja več teorij. Največ škode je naredil v furlanskih krajih. Čutili so ga daleč naokrog, vse do severa današnje Nemčije in Češke. Pripisovali so mu poškodbe objektov v Benetkah, Zagrebu in na Dunaju. Kaj vse od tega drži in kaj je sad napačnega sklepanja ali prepisovanja, seizmologi in zgodovinarji še ugotavljamo ... Za seizmologa zaključek dela pri nekem zgodovinskem potresu pomeni njegovo parametrizacijo oziroma definiranje, kdaj in kje se je potres zgodil in kakšna je bila njegova moč.« Zaenkrat torej vemo, kdaj se je zgodil. Bomo po več kot petsto letih izvedeli tudi, kje je bilo žarišče potresa in kakšna je bila njegova moč? Pustimo se presenetiti. V letu 2011 vemo o teh rečeh že bistveno več kot v prejšnjih letih. Za to so posebej zaslužni v Idriji in Škofji Loki. V Idriji so prav na dan 500. obletnice priredili znanstveni simpozij, izdali zbornik in odprli čudovito razstavo, vse pod naslovom Anno Domini 1511. Ta razstava bo junija na ogled tudi v Škofji Loki, kjer smo med drugim že poslušali več zanimivih predavanj … Tudi ta Snovanja naj bodo spodbuda, da se s tistim, kar se je zgodilo pred petsto leti, soočimo mi vsi in se tako duhovno pripravimo na potres, ki nas, žal, kmalu spet doleti. Prebivamo pač na močno potresnem območju. Živimo tedaj, kot da potresa še dolgo ne bo, pripravljamo se, kot da bo streslo že jutri.