Dr. Jože Bajzek (Foto: Anka Bulovec)

Sedem korakov za boljšo šolo

Najvišja vrednota v šoli ne bi smela biti uspeh in napredek, temveč - učenec. In dobra šola uči za življenje, ne za ocene, poudarja dr. Jože Bajzek z Inštituta za sociologijo v Rimu, ki je s svojim predavanjem navdušil ravnatelje osnovnih šol na srečanju na Bledu.

Koreniniti, sprejeti, domovati, občudovati, razumeti, spraševati, ŽIVETI – to je sedem korakov za boljšo šolo po dr. Jožetu Bajzku.

Eno najbolj navdušujočih predavanj v sklopu letošnjega, že 22. srečanja ravnateljev osnovnih šol, ki je potekalo v torek in sredo na Bledu, je bilo predavanje dr. Jožeta Bajzka z Inštituta za sociologijo v Rimu. Ugledni predavatelj je predavanju dal naslov Sedem korakov za boljšo šolo.

 

1. korak: Prostor in odprtost za družino

Šola mora najti prostor in odprtost za družino, je poudaril dr. Bajzek. V današnjem svetu v marsikateri šoli mislijo, da družinsko okolje, v katerem odraščajo učenci, ni njihov problem. A družina je tisti prostor, kjer otrok pridobi pristno človeško izkušnjo, je prostor občutenja in skrbi za drugega. Šola in družina zato morata delati z roko v roki. Šola, ki izključuje starše, obenem pa družina, ki izključuje šolo, pomenita »umor za učenca« oziroma »samomor«.

 

2. korak: Prostor za enkratno osebnost vsakega učenca

Šola mora zagotoviti prostor za negovanje enkratnosti posameznika, je poudaril predavatelj. V današnjem svetu je običajno, da iz ljudi delamo »serijske izdelke«. V dobri šoli pa bi morali zagotoviti vsakemu učencu, da do veljave pride njegova enkratna osebnost. »Vsakdo izmed nas je v nečem samosvoj. A potrebujem nekoga, ki verjame vame, ki se odziva na moje 'bolezni' in mi pomaga razviti moje kvalitete. To bi moral v šoli dobiti vsak učenec!« je poudaril dr. Bajzek ter ravnateljem položil na srce, da noben učenec ni manj vreden, tudi tisti s slabšimi ocenami ne. Čisto vsak učenec ima nek talent, je dodal, ter poudaril, da je prav občutek enakovrednosti bistven za vsakega učenca.

 

3. korak: Šola kot skupnost

Po dr. Bajzku je pomembno, da šola deluje kot skupnost, kot prostor, v katerem se radostno živi in ustvarja in v katerem se čuti povezanost. A skupnosti se ne da zapovedati, skupnost zraste iz vrednot. »Vsaka skupnost, tudi šola, mora imeti vrednote. A najvišja vrednota v šoli ne bi smela biti uspeh in napredek, temveč – učenec,« je poudaril. Ko so vrednote velike, potrebujemo le malo norm. Ko pa je vrednot malo, marsikje mislijo, da jih lahko nadomestijo norme. »A če izgubimo vrednote, zaman postavljamo norme – z njimi ne rešimo ničesar, postanejo mrtvi zakoni …«

 

 

4. korak: Prostor za čudenje in fantazijo

Dobra šola dopušča otrokom fantazijo, saj je ta motor, ki vleče vse naprej. Po dr. Bajzku bi se učenci v šoli morali naučiti razumeti in se čuditi tudi majhnim znamenjem življenja. »Ko otrok pogleda, se začudi, se mu na široko odprejo oči in reče: Ooooo!« Zato: ne uničujmo fantazije otrok, ki je polna čudovitih stvari!

 

5. korak: Različne poti vodijo do znanja

Znanja je neskončno, je poudaril dr. Bajzek, poti do njega pa so različne. Ni pomembno samo, kaj kdo uči, temveč tudi, kako uči. V dobri šoli tako ne učijo samo z znanostjo, temveč tudi z glasbo, besedo, idejami; učitelj je tudi pesnik, umetnik. Ni pomembna samo pamet, logika, razum, temveč tudi srce, občutki, čuti. Biti človeški pomeni biti – misleči in čuteči.

6. korak: Postavljati vprašanja in iskati odgovore

»Šolanje ne sme biti zgolj prenašanje informacij. Bistveno je, da se učenci naučijo razmišljati o informacijah. Da se učijo, kako naj se naučijo nečesa – da si znajo postaviti pomembna vprašanja in znajo iskati odgovore nanje,« je poudaril dr. Bajzek.

7. korak: Šola uči za življenje

»Potrebujemo srce,« je zapisal Anthony de Mello. Dr. Bajzek pa je k temu dodal: »Moramo učiti za življenje, ne za ocene. Učence je treba pripravljati za življenje in za polno sprejemanje odgovornosti, sedaj in v prihodnosti.« Ko učenec začuti, da ga vzgajajo za življenje, ne za izpite, bo vse rešeno, je prepričan predavatelj. In to bo osnova za spremembo družbe, ki je v etični krizi, ter zametek nove inteligence prihodnosti – etične inteligence.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 13. julij 2007 / 07:00

Človek, bitje svobode in odgovornosti

Sveto pismo je knjiga za vse ljudi, beremo pa jo zelo različno. Za nekatere je leposlovno branje, za druge je vir zgodovine, za tretje pa vir teoloških razmišljanj in molitve.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Brdo - nova prestolnica Evrope

Leto je naokoli in napočil je čas za letopis. Letopis Gorenjska 2007 je že štirinajsti po vrsti.

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Radovljičani častili Linharta

December 2006

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Slava tolarju, čast evru

Januar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Jerman med slavnimi smukači

Februar 2007

Splošno / petek, 21. december 2007 / 07:00

Rusi na Jesenicah

Marec 2007