Dr. Jože Bajzek (Foto: Anka Bulovec)

Sedem korakov za boljšo šolo

Najvišja vrednota v šoli ne bi smela biti uspeh in napredek, temveč - učenec. In dobra šola uči za življenje, ne za ocene, poudarja dr. Jože Bajzek z Inštituta za sociologijo v Rimu, ki je s svojim predavanjem navdušil ravnatelje osnovnih šol na srečanju na Bledu.

Koreniniti, sprejeti, domovati, občudovati, razumeti, spraševati, ŽIVETI – to je sedem korakov za boljšo šolo po dr. Jožetu Bajzku.

Eno najbolj navdušujočih predavanj v sklopu letošnjega, že 22. srečanja ravnateljev osnovnih šol, ki je potekalo v torek in sredo na Bledu, je bilo predavanje dr. Jožeta Bajzka z Inštituta za sociologijo v Rimu. Ugledni predavatelj je predavanju dal naslov Sedem korakov za boljšo šolo.

 

1. korak: Prostor in odprtost za družino

Šola mora najti prostor in odprtost za družino, je poudaril dr. Bajzek. V današnjem svetu v marsikateri šoli mislijo, da družinsko okolje, v katerem odraščajo učenci, ni njihov problem. A družina je tisti prostor, kjer otrok pridobi pristno človeško izkušnjo, je prostor občutenja in skrbi za drugega. Šola in družina zato morata delati z roko v roki. Šola, ki izključuje starše, obenem pa družina, ki izključuje šolo, pomenita »umor za učenca« oziroma »samomor«.

 

2. korak: Prostor za enkratno osebnost vsakega učenca

Šola mora zagotoviti prostor za negovanje enkratnosti posameznika, je poudaril predavatelj. V današnjem svetu je običajno, da iz ljudi delamo »serijske izdelke«. V dobri šoli pa bi morali zagotoviti vsakemu učencu, da do veljave pride njegova enkratna osebnost. »Vsakdo izmed nas je v nečem samosvoj. A potrebujem nekoga, ki verjame vame, ki se odziva na moje 'bolezni' in mi pomaga razviti moje kvalitete. To bi moral v šoli dobiti vsak učenec!« je poudaril dr. Bajzek ter ravnateljem položil na srce, da noben učenec ni manj vreden, tudi tisti s slabšimi ocenami ne. Čisto vsak učenec ima nek talent, je dodal, ter poudaril, da je prav občutek enakovrednosti bistven za vsakega učenca.

 

3. korak: Šola kot skupnost

Po dr. Bajzku je pomembno, da šola deluje kot skupnost, kot prostor, v katerem se radostno živi in ustvarja in v katerem se čuti povezanost. A skupnosti se ne da zapovedati, skupnost zraste iz vrednot. »Vsaka skupnost, tudi šola, mora imeti vrednote. A najvišja vrednota v šoli ne bi smela biti uspeh in napredek, temveč – učenec,« je poudaril. Ko so vrednote velike, potrebujemo le malo norm. Ko pa je vrednot malo, marsikje mislijo, da jih lahko nadomestijo norme. »A če izgubimo vrednote, zaman postavljamo norme – z njimi ne rešimo ničesar, postanejo mrtvi zakoni …«

 

 

4. korak: Prostor za čudenje in fantazijo

Dobra šola dopušča otrokom fantazijo, saj je ta motor, ki vleče vse naprej. Po dr. Bajzku bi se učenci v šoli morali naučiti razumeti in se čuditi tudi majhnim znamenjem življenja. »Ko otrok pogleda, se začudi, se mu na široko odprejo oči in reče: Ooooo!« Zato: ne uničujmo fantazije otrok, ki je polna čudovitih stvari!

 

5. korak: Različne poti vodijo do znanja

Znanja je neskončno, je poudaril dr. Bajzek, poti do njega pa so različne. Ni pomembno samo, kaj kdo uči, temveč tudi, kako uči. V dobri šoli tako ne učijo samo z znanostjo, temveč tudi z glasbo, besedo, idejami; učitelj je tudi pesnik, umetnik. Ni pomembna samo pamet, logika, razum, temveč tudi srce, občutki, čuti. Biti človeški pomeni biti – misleči in čuteči.

6. korak: Postavljati vprašanja in iskati odgovore

»Šolanje ne sme biti zgolj prenašanje informacij. Bistveno je, da se učenci naučijo razmišljati o informacijah. Da se učijo, kako naj se naučijo nečesa – da si znajo postaviti pomembna vprašanja in znajo iskati odgovore nanje,« je poudaril dr. Bajzek.

7. korak: Šola uči za življenje

»Potrebujemo srce,« je zapisal Anthony de Mello. Dr. Bajzek pa je k temu dodal: »Moramo učiti za življenje, ne za ocene. Učence je treba pripravljati za življenje in za polno sprejemanje odgovornosti, sedaj in v prihodnosti.« Ko učenec začuti, da ga vzgajajo za življenje, ne za izpite, bo vse rešeno, je prepričan predavatelj. In to bo osnova za spremembo družbe, ki je v etični krizi, ter zametek nove inteligence prihodnosti – etične inteligence.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / / 07:00

Diplomatinja med šolarji

Na Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto so gostili delegacijo z ameriškega veleposlaništva.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...