Smer Lvov

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Humor / nedelja, 3. april 2011 / 06:00

Ponedeljek se je začel v vsem svojem sijaju. Skupaj z avtom v enem kosu naprej proti Lvovu.

Kako lepo jutro. Spaček je »redi« in mi še toliko bolj, saj nam je v dveh dneh uspelo razrešiti skorajda brezupen položaj. Pri vseh svojih novinarskih izkušnjah še danes, skoraj dve leti potem, ne vem natančno, kako popisati občutek sreče, ko smo po vsem, kar se je zgodilo, vendarle »v enem kosu« lahko nadaljevali naše potovanje. Pravzaprav je od tedaj naprej, ko je razneslo motor, vse šlo kot po maslu. Hmmm, ali obstaja kakšen izraz za »pozitivnega murphyja«?

Za naše potovalne razmere in »bolj na izi lajf« spakiramo relativno zgodaj, zato se od Slavca, ki je v ponedeljek bil že v polnem delovnem zagonu, poslovim kar po telefonu. »Slavko, hvala za vse, pri meni imaš bonus, oglasi se kaj v Kranju, kadar boš v Sloveniji,« mu rečem, on pa odvrne, da smo tudi pri njem v Stryiju vedno dobrodošli, pa ne zato, ker bi morali spet kaj popravljati. »Srečno pot in pridite še kdaj na obisk.« Ključe pustimo pri mehanikih, ki so prav tako že prihajali v službo. Poklical sem tudi našega konzula Borisa v Kijev in mu po mobilcu predvajal predenje motorja. Ne vem, kako bi se mu zahvalil, pa me kar on prekine in pove, da so konzuli in ambasadorji po svetu zato, da pomagajo državljanom Slovenije, če se jim kaj nepredvidenega zgodi. Da je tudi to njihova služba. Če so vsi taki, vedno dam glas za njih, si mislim in sedem v spet polno naloženega spačka.

Naš načrt za ponedeljek je bil pogumen, do večera priti na Poljsko do Krakowa in nekje ob cesti proti Katowicam mrkniti za par uric. Štiristo do petsto kilometrov. No, naša predvidevanja so se pokazala za zmotna, spregledali smo namreč, da med Ukrajino in Poljsko obstaja še meja, ki je, kot smo spoznavali kasneje, nekaj res posebnega.

Naš prvi cilj pa bo kakopak Lvov ali Lviv, kot se reče po ukrajinsko. Mesto kakih sedemdeset kilometrov od Stryija in kakih štirideset od meje s Poljsko. Aljažev motor lepo teče, nič ne zaostajam. Nasprotno imam občutek, da nam gre še bolje kot s starim motorjem.